Manager leta, ki pri besedah pritiska na zavoro, pri dejanjih pa dodaja plin

Via positiva | 17.10.2024, 18:00 Nataša Ličen

Poslovni voditelj, ki pri besedah pritiska na zavoro, pri dejanjih pa dodaja plin, ker je prepričan, da so poslovni voditelji uspešnejši, če se izkažejo in dokažejo z dejanji, Marko Lukić, je aktualni prejemnik priznanja Manager leta. Podjetniki se zavedamo pomena davkov, pravi in doda, zahtevamo pa, da vsi državljani dobimo v zameno dober državni javni servis, ki pa ga žal nimamo. Pri davkih in birokratizaciji je treba biti previden, da z njimi ne zadušimo “poslovnega zdravja” in konkurenčnosti.

Vodenje z zgledom, ostali načini danes ne bodo uspešni

»Transparentnost in jasna struktura, skozi to posledično tudi plačila seveda, sta ob dobrih odnosih v podjetju pomemben vidik zadovoljstva zaposlenih.« Z Markom Lukićem, direktorjem mariborskega lesnograditelja Lumar IG, ki je v izdelovanju nizkoenergijskih hiš v svetovnem vrhu - o uspehu govorijo poslovne številke kot priznanja, nagrade in certifikati, smo se pogovarjali v oddaji Via positiva.

V nobeni oviri ne vidim problemov, ker ovire niso problem, so pa izzivi. Pomagajo do osebne rasti in rasti podjetja.

Zgodovina podjetja Lumar

»Podjetje je v začetku devetdesetih let ustanovil oče, največ se je takrat delalo za nemški trg, po krizi konec devetdesetih let se je podjetje znašlo v kar težkih razmerah, potem smo se usmerili bolj na italijanski trg in vzporedno gradili tudi slovenski trg, leta 2012 smo podjetje prodali ameriškemu skladu, ga čez dve leti odkupili nazaj. Zadeve so pri nas dinamične, sam pa sem vodenje podjetja prevzel v letu 2010.«

Kaj iz športnega sveta koristi v poslovnem?

»Pred podjetniško kariero sem bil vrhunski športnik, plezalec in alpinist.In sem na nek način že prišel narejena osebnost v posel. Sploh ni bila ideja, da bi ostal, potem pa me je pritegnilo. Videl sem veliko potenciala in seveda možnost razvijanja lastnih idej znoraj podjetja, kot so bile takrat pasivne hiše in podobno. Bila so obdobja, ko sem moral delati vse. Odnos je bil vedno bolj kot ne turbulenten, a smo zdržali in zdaj vidimo, da je bil prenos lastništva in vodenja na drugo generacijo pri nas uspešen.«

Zahtevna pot mi je pozneje omogočila bistveno boljši vpogled v delovanje podjetja. Kot direktor danes tako lažje vodim podjetje, saj razumem procese in probleme določenih delovnih mest.

Visoka kakovost bivanja v lesenih hišah

»Les je genialen, je edini material, ki v času nastanka ne tvori ogljika. Les ima odlične lastnosti, vsekakor je velik potencial. Veliko let je bil v Sloveniji, predvsem kot gradbeni material, zelo podcenjen, se pa zdaj v velikem zamahu vrača. Pridobiva na veljavi v smislu zelenega prehoda, trajnosti, še bolj pa v smislu kakovosti bivanja. Od naših kupcev dobivamo podatke, kako neprimerljivo boljše je bivanje v lesenih hišah kot v zidanih, veliko bolj topla je in prijetna."

Velik potencial lesa

»V Sloveniji je les velika neizkoriščena priložnost, saj lesno predelovalna veriga in posledično verige vrednosti niso sklenjene. Kar pomeni, da velikokrat izvažamo zgolj hlodovino, ki pa narodnostno gospodarsko gledano ne prinaša dodane vrednosti. Seveda, za tistega, ki jo poseka in proda ima svojo vrednost, vendar, na ta način se odrečemo vsem naslednjim fazam. Za predelavo lesa so potrebne sorazmeroma visoke investicije. Težava je ob nezadostnem kapitalu za izvedbo, ali ko investitorji raje vlagajo tja, kjer so večje dodane vrednosti. Produkt vsak zase ne more biti konkurenčen. V naši državi veliko govorimo o lesu, je naša narodna identiteta. Ko pa pridemo na raven države, da bi ga dejansko uporabila, pa se to ne zgodi.

Banalni primer je načrtovana gradnja seminarskega centra Gozdarskega inštituta, ki je sprojektiran na način, da ga bo možno narediti le z lesom, pripeljanim neposredno iz Avstrije, saj takšne tehnologije zaenkrat pri nas nihče ne obvladuje.

Les naj bi bil nacionalna vrednota, lesna predelovalna veriga pri nas pa kaže nasprotno

»Najbolj žalostno je, da je država za omenjeni center primaknila dodatna znatna sredstva, da bo objekt grajen iz lesa. Pri tem so pa popolnoma zapostavili, da je sprojektiran v tehnologiji, ki je slovenski proizvajalci montažnih hiš ne ponujamo in je popolnoma nepotrebno, da je tako. To veliko pove o mačehovskem odnosu države do lesa. Veliko se govori pred vsakimi volitvami, kaj je treba narediti z lesom, ko pa se kamere ustavijo in žarometi ugasnejo, gre spet vse po starih tirnicah in to me, glede na to, da sem v tem poslu od leta 1997, izredno žalosti.«

Plezanje je - ob družini, vedno bilo in bo, moja največja ljubezen

»Plezati sem začel že pri dvanajstih letih, se z njim dolgo časa ukvarjal na visokem nivoju. Vzporedno sem tudi študiral in pridobival dodatna izobraževanja. Vse bolj pa s tem prihajal tudi v posel. Če želimo od sodelavcev nekaj zahtevati, moramo biti v prvi vrsti zgled in vzor. Nemogoče je zahtevati sledenje ciljem, če nismo najprej sami del tega. Stoodstotna osredotočenost in perfekcija iz športa tudi v poslu sta lahko dobri na začetku, na dolgi rok pa lahko vodita v izgorelost, slabe odnose in podobno. Skozi leta sem precej omilil svoj fokusiran pristop za vsako stvar. Samo motivirani lahko presegajo pričakovanja. Parameter uspešnosti je ob dobičku tudi odnos do naravnega in družbenega okolja, kar naj bi bilo tudi poslanstvo podjetja.«