Maja Morela in Katja Sreš iz Društva ekologi brez meja | (foto: ARO)
V plastični posodi golaž namesto sladoleda
Svetovalnica Maja Morela Čuk
Letno v Sloveniji nastane več kot 66 tisoč ton odpadkov plastike, od tega tretjina predstavlja embalažo za enkratno uporabo. Globalno letno proizvedemo 380 milijonov ton plastike, pri čemer recikliramo manj kot deset odstotkov.
Plastika je izredno trpežen in uporaben material, vzdržljiv, vendar je absurdna uporaba enkratne embalaže, ki jo potem zavržemo, opozarja Katja Sreš iz Društva ekologi brez meja. »Večina plastike za enkratno uporabo, kot so plastenke, slamice, plastični pribori, plastične vrečke gre na odlagališča, v sežigalnice, ali pristane v naravi. Morda na tej točki pojasnim, da okoljevarstveniki in ekologi nismo izključno proti uporabi plastike. Gre namreč za material z dolgo življenjsko dobo, ki ima številne dobre lastnosti, ki jih lahko izkoristimo v transportu, medicini, razvoju opreme, mi se borimo proti temu, da bi tak material uporabljali zgolj za nekaj minut in ga potem odvrgli.«
V društvu z ozaveščanjem spodbujajo, da premislimo, kaj kupujemo in kako je artikel zapakiran. Na veliko področjih težko spremenimo svoje navade, ampak z malenkostmi, ki jih spremenimo pri sebi, lahko gradimo boljši svet, je prepričana Katja Sreš. »Ozaveščamo z raznimi projekti, vsebinami, ki jih izpostavljamo na naših spletnih straneh in družbenih omrežjih. Želimo vplivati tudi na čim bolj ambiciozno zakonodajo in se povezujemo s proizvajalci na način, da iščemo skupne rešitve, kako ponuditi alternative, kajti posamezniki lahko prehodimo določen del poti do družbe brez odpadkov. Naprej pa nam morajo pomagati proizvajalci in odločevalci.«
In kaj lahko storimo sami?
Predvsem, da se čim bolj izogibamo plastiki za enkratno uporabo. To pomeni, da ne pijemo vode iz plastenk, ki so precejšen vir mikroplastike, da uporabljamo izdelke za večkratno uporabo. Če se le da, kupujmo lokalno hrano z lastno embalažo, gremo do kmeta svojo embalažo, ali pa na tržnico. Trudimo se čim manj uporabljati plastične kuhinjske rezalne deske. Ko režemo na njih luščimo delce plastike, ki jih potem zaužijemo. Zelo pomembno pa je tudi, da plastičnih posod ne uporabljamo v mikrovalovnih pečicah in pomivalnih strojih, saj so tam temperature višje, kar lahko privede do hitrejšega izločanja snovi iz plastike v hrano in posledično v naše telo.
Razvijamo bioplastiko, papir, ki daje vtis plastičnosti, ampak dejstvo je, da nam to povzroča nove, dodatne preglavice, saj potrošniki nismo seznanjeni, kam odlagati tovrstne odpadke.
Zelo smiselna je tudi ponovna uporaba plastičnih izdelkov, še pojasnjuje Katja Sreš. »Najbolj primerne za to so plastične posodice, v katerih je sladoled, sploh za shranjevanje v skrinji. Je pa res, da danes iščemo različne alternative. Razvijamo bioplastiko, papir, ki daje vtis plastičnosti, ampak dejstvo je, da nam to povzroča nove, dodatne preglavice, saj potrošniki nismo seznanjeni, kam odlagati tovrstne odpadke.«
Vsak ukrep, ki ga bomo sprejeli bo blagodejen, ne samo za okolje, ampak tudi za naše zdravje.
