Oblast s pogledom nazaj, slovenski domoljubi s pogledom naprej

Pogovor o 16. 10. 2024, 18:30 Tanja Dominko

V oddaji, ki je nastala na omizju civilne iniciative Prebudimo Slovenijo, smo se osredotočili na stanje slovenske politike in družbe, razpravljali smo o zgodovinskih in aktualnih izzivih, s katerimi se srečuje Slovenija. Odprli smo temo o slovenski identiteti in pomenu demokratičnih procesov, ki so se začeli pred več kot četrt stoletja. Gostje, dr. Vasko Simoniti, Martin Nahtigal in Ožbej Petrle, so obsodili trenutne politične razmere in izpostavili potrebo po večji odgovornosti in zavesti tako med politiki kot med državljani nasploh.

Ali vemo, da smo imeli zgodovinske učbenike v močnem ideološkem primežu?

Moderna Slovenija ali tisto nekaj, kar smo imeli pred desetletji, to je zdaj vprašanje. Pa sploh vemo, kaj je bilo? Ali vemo, da je bilo članstvo v Zvezi komunistov pogoj za predobitev uspešnega delovnega mesta in je zato imela ta v začetku 80. v Sloveniji več kot 125 tisoč članov? Ali vemo, da so bile mnoge organizacije, tudi sindikati, poslušno orodje politike? Da je bila svoboda tiska omejena z zakonom? Da je kazenski zakonik omogočal pregon vsake, tudi samo besedne kritike režima, pri čemer so zajete tudi šale na račun predsednika. Mnogo jih je zaradi besednih deliktov pristalo za zapahi. Ali vemo, da je bilo močno razširjeno prisluškovanje in vohunjenje? Na deset tisoče ljudi so zasledovali. Politika se je vmešavala v vsako gospodarsko pobudo, kjer je imela svoje delegate. Te funkcije je v drugi polovici sedemdesetih let opravljalo skoraj 300 tisoč ljudi. Odločitve pa so kljub temu sprejemali le v najvišjem vrhu Zveze komunistov. Ali vemo, da smo imeli zgodovinske učbenike v močnem ideološkem primežu? Oropane vse resnice o povojni zgodovini, kaj šele o katoliški plati našega življa? Partija je imela v rokah vse, od univerze do založb, cenzura je bila na pohodu, nadzor nad medije je bil popoln, mnoge revije in časopisi ukinjeni, skratka, storili smo velik korak nazaj. Ga bomo ponovili? To je zdaj vprašanje.

Simoniti: Slovenska politika se še vedno pogosto vrti v preteklosti

Po teh uvodnih mislih smo prisluhnili razmišljanju zgodovinarja dr. Vaska Simonitija. Ta je predstavil analizo preteklih dogodkov, ki so oblikovali slovensko družbo, ter opozoril na pomanjkljivosti tako nekdanjih socialističnih režimov kot sodobne oblasti, ki se pogosto spopada z ideološkimi konflikti in pomanjkanjem relevantnih rešitev za aktualne izzive. Izpostavil je, da se slovenska politika še vedno pogosto vrti v preteklosti, kar onemogoča napredno in konstruktivno reševanje sedanjih problemov.

Se mi zdi, da opozicija preprosto ne sme biti nevtralna, mora biti trdna in jasna in tudi z nekaj humorja, čeprav na desnici je humor vedno na voljo zgolj v res omejenih količinah. ...

Nahtigal: Moč idej konzervativne opozicije ni v bombastičnih sloganih ali praznih obljubah

Martin Nahtigal je dodal, da se mora opozicija aktivirati in se zavezati k resničnemu delovanju, da bi ponovno pridobila zaupanje ljudi. Poudaril je, da je bistveno, da se opozicija ne zadovolji le s kritiko trenutne vlade, temveč da ponudi konkretne rešitve in vizijo za prihodnost, kar naj bi bil njihov glavni cilj. »Se mi zdi, da opozicija preprosto ne sme biti nevtralna, mora biti trdna in jasna in tudi z nekaj humorja, čeprav na desnici je humor vedno na voljo zgolj v res omejenih količinah. ... Danes je videti, kot da ta narod izgublja svoj kompas, svojo identiteto in verjetno s tem tudi svojo prihodnost. Vsaj tako smo konzervativci prepričani. Namreč neverjetno je to, da je ta konzervativna misel, ki je sooblikovala in oblikovala osamosvojitev, dandanašnji tako slabo sprejeta pri oblasti, pri trenutni vladi in se obravnava mestoma prav zaničljivo in se jo celo zasmehuje. Zanimivo je to, kako je to sploh mogoče, saj je ta prav ta misel oblikovala največje civilizacijske dosežke Zahodne Evrope in z njimi tudi temelje slovenske državnosti. Če se obrnem k politiki, moč idej konzervativne opozicije ni v bombastičnih sloganih ali praznih obljubah, jaz mislim, da nasprotno. Njena moč je v globoki povezanosti z realnostjo. In ta realnost nam kaže, da brez trdnih vrednot ni trajnega napredka. Medtem ko na dnevni bazi poslušamo liberalno politiko mahati s floskulami o napredku, enakosti, pravicah, konzervativna misel ponuja resnične temelje, na katerih se lahko zgradi stabilna družba.«

Peterle: Nadgradnja konzervativne misli je za mlade ključna

Ožbej Peterle je osvetlil predvsem vlogo mladih v politiki, pri čemer je opozoril, da se mladi pogosto ne poistovetijo s trenutnimi strankarskimi strukturami. »En iz podatkov, ki me je zelo pretresel v zadnjih dveh tednih, je ta, da 22 odstotkov mladih med 15. in 29. letom ne vidi smisla v življenju oziroma se jim zdi življenje prazno, brez veze. ... Torej, vprašanje je, kakšen sistem ste vi, in tudi mi ustvarili, če skoraj četrtina mladih ne vidi neke prihodnosti za naprej?« V nadaljevanjuje opozoril tudi na to, da vse prevečkrat na takih javnih dogodkih omenjamo preteklost in povojne dogodke. Tudi v medijih tega ne manjka. »Ne rečem, da je to nepotrebno, ampak vedno je na vsaki okrogli mizi isto. Ta način in to jamranje je bolj kontraproduktivno. Kako se tega lotiti n drugačen način?« Poudaril je, da je nadgradnja konzervativne misli in ponujanje alternativnih rešitev za mlade ključna, da se jih spodbuja k aktivnemu sodelovanju v družbenem in političnem življenju.

V nadaljevanju je beseda tekla tudi o novih obrazih, nastajanju novih strank in o tem, da je demokracija invalidna.