Cerkev ne sme ostati neprizadeta opazovalka sveta

Novice 02. 09. 2026, 11:51 Alen Salihović

Papež Leon XIV. je pri današnji splošni avdienci na Trgu svetega Petra začel nov sklop katehez o pastoralni konstituciji Gaudium et spes drugega vatikanskega koncila. Poudaril je, da mora Cerkev prisluhniti svetu, prepoznavati znamenja časa ter biti blizu zlasti revnim, trpečim in žrtvam krivic.

Ne poslušati »prerokov nesreče«

Sveti oče je spomnil na uvodni govor svetega Janeza XXIII. ob začetku drugega vatikanskega koncila leta 1962. Takrat je papež zavrnil stališča »prerokov nesreče«, ki so sedanjost predstavljali kot povsem slabšo od preteklih obdobij in ravnali, kakor da se iz zgodovine nimajo ničesar naučiti.

Janez XXIII. je koncilske očete povabil, naj tudi v zapletenih zgodovinskih dogodkih prepoznavajo skrivnostne načrte Božje previdnosti. Ta namreč po besedah Leona XIV. deluje po ljudeh in lahko tudi težke dogodke usmeri v dobro Cerkve.

Konstitucija Gaudium et spes, ki je bila sprejeta tri leta pozneje, je takšno razločevanje prepoznala kot bistveni del poslanstva Cerkve. Ne gre za naivni optimizem, je pojasnil papež, temveč za zvestobo Kristusu, ki je z učlovečenjem vstopil v človeško življenje in nase vzel posledice greha.

Poslušati s srcem in se pustiti nagovoriti

Leon XIV. je navedel znane uvodne besede konstitucije, da so »veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, zlasti ubogih in vseh trpečih, obenem tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev«.

Takšna bližina po njegovih besedah Cerkev kliče, naj se odpove pasivnosti in brezbrižnosti do zgodovinskih dogodkov ter življenja ljudi. »Ne moremo ostati neprizadeti opazovalci. Poslušati moramo s srcem, se pustiti nagovoriti in vključiti,« je poudaril. Kristjani so poklicani, da prevzamejo del bremen bratov in sester, posebno tistih, ki jih težijo krivice, diskriminacija in nasilje.

Cerkev ima zato trajno dolžnost raziskovati znamenja časov in jih razlagati v luči evangelija. Njeno delovanje ne sme izhajati iz zemeljskih ambicij, temveč iz želje nadaljevati Kristusovo delo: pričevati za resnico, reševati in ne obsojati ter služiti in ne biti deležen služenja.

Napredek, ki ne doseže vseh

Papež je opozoril tudi na protislovja sodobnega sveta. Znanstveni in tehnološki napredek odpira vedno nove možnosti, vendar so te pogosto dostopne le nekaterim. Človeštvo razpolaga z velikim bogastvom in gospodarsko močjo, medtem ko velik del prebivalcev sveta še vedno trpi zaradi lakote in revščine.

Prav tako se ljudje vse bolj zavedajo, da je ogrožena prihodnost planeta, vendar se hkrati težko odpovedujejo sebičnemu potrošništvu in zmotnemu prepričanju, da je mogoče mir zgraditi z vojno.

Prednostna odločitev za uboge zato ni zgolj kulturna, družbena ali politična usmeritev, ampak predvsem teološka kategorija, je ob besedah papeža Frančiška poudaril Leon XIV. Kristjani so poklicani, da v revnih prepoznajo Kristusa, jim posodijo svoj glas, jim prisluhnejo ter sprejmejo modrost, ki jo Bog posreduje po njih.

V času globokih sprememb in vse večjih neravnovesij je Cerkev poklicana služiti človeku ter odgovore na njegova najgloblja vprašanja iskati v Kristusu, »ključu, središču in cilju vse človeške zgodovine«.

»Veselje in upanje – gaudium et spes – naj bosta značilni potezi Cerkve, ki oznanja in pričuje evangelij ter postaja bližnja ženskam in moškim našega časa,« je sklenil papež.