Zapori v Evropski uniji vse bolj polni

Slovenija | 06.05.2025, 14:40 Andrej Šinko

Leta 2023 je bilo v Uniji zaprtih 499 tisoč oseb, kar je 3,2 odstotka več kot leto prej. Slovenija se sicer uvršča na rep po številu zaprtih oseb, a dokaj visoko po zasedenosti zaporov.

V Evropski uniji je bilo največje število zapornikov zabeleženo leta 2012, ko je bilo v zaporih 553 tisoč ljudi. Po obdobju stabilnosti v letih 2017 do 2019 se je število zapornikov leta 2020 zmanjšalo za 6,6 odstotka na 463 tisoč. Nato se je med letoma 2021 in 2023 skupno povečalo za 7,7 odstotka.

Glede na podatke Eurostata imajo največ zaprtih oseb na 100 tisoč prebivalcev Poljska, Madžarska in Češka, med 203 in 181 oseb. Najnižjo stopnjo beležijo na Finskem, Nizozemskem in v Sloveniji, kjer je zaprtih od 53 do 86 oseb na 100 tisoč prebivalcev.

V Sloveniji v zadnjem obdobju število zaprtih oseb raste. »Beležimo povečanje zaprtih oseb predvsem na račun kaznivih dejanj, ki so povezana s tihotapljenjem ljudi. Tako je v slovenskih zaporih verjetno več kot polovica pripornikov in tudi zapornikov, ki so se znašli za rešetkami ravno zaradi tega kaznivega dejanja oziroma pripovedanega prehoda čez državno mejo,« je pojasnila penologinja in novinarka Večera Damijana Žišt.

Kje je zaporski sistem najbolj obremenjen?

Slovenija je med vodilnimi državami Evropske unije glede na podatke o prenatrpanosti zaporov. V letu 2013 je bilo v Uniji takšnih držav trinjast. Najvišjo prezasedenost so beležili na Cipru, dobrih 226 odstotno, sledili sta Francija, s skoraj 123 odstotno zasedenostjo, in Italija, ki je beležila dobrih 119 odstotno zasedenost zaporov.

Naša država se je uvrstila na deveto mesto s skoraj 107 odstotno zasedenostjo. Žištova ocenjuje, da nov zapor na Dobrunjah za dolgo ne bo rešil težave, saj število zaprtih oseb tudi pri nas naršča.
Še večjo težavo pa predstavlja pomanjkanje pravosodnih policistov. »To je rak rana, na katero v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij skupaj s pravosodnim ministrstvom že leta opozarjajo, pa se v času različnih vlad ni kaj dosti premaknilo v smer izboljšanja kadrovske problematike v slovenskih zaporih,« je pojasnila Žištova.

Najnižje stopnje zasedenosti zaporov medtem beležijo v Estoniji, Luksemburgu in Bolgariji, kjer je med 56 in 68 odstotna.