Predstavitev letošnjega šmarničnega branja na Celjski Mohorjevi družbi | (foto: Rok Mihevc)
Dobra mineštra, sladoled in Šmarnice
Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc
Mesec maj, v katerega smo vstopili, je že od 16. stoletja povezan s češčenjem Marije. Posebna majniška pobožnost je nastala dve stoletji pozneje. Na Slovenskem smo jo začeli obhajati sredi 19. stoletja in je dobila ime po šmarnicah, ki cvetijo v tem času. Kakšno je letošnje šmarnično branje?
Marija izziva tudi danes
Kot je povedala Simona Gregorčič s Katehetskega urada, so vsako leto postavljeni pred izziv, da izberejo šmarnično branje, ki bo nagovorilo otroke in odrasle. »Vsako leto znova vidimo, da Marija izziva tudi danes in da tudi v tem raztreščenem svetu, ki je polno enega iskanja identitete, kako danes živeti krščanstvo sredi sodobnega sveta, se mi zdi, da imajo Šmarnice še vedno o vlogo pomagati človeku, da se priporoča k Mariji, hkrati pa po njej prihaja k Bogu. Se pravi ta pot, ki je v osnovnem namenu šmarničnega branja od vseh začetkov.«
Prijeten vonj po kadilu, zvonjenje ...
Včasih so bile Šmarnice enotne, zdaj imamo otroške in odrasle. Letošnje otroške zgodbe krasi podoba ilustratorke Kristine Krahin, pod 31 zgodb se je podpisala sestra Rebeka Kenda. Kako se ona spominja svojih prvih šmarnic in kako je ona razvila svoj odnos z Marijo? »Imam zelo lep spomin, Šmarnice so bile, tako kot se spodobi, ločene od maše. Jaz ne morem tega sprejeti, da so med mašo. To je tako kot daš v dobro mineštro še sladoled notri, da je vse skupaj stlačeno. Župnik je bral, nisem vedela, kaj bere, mi je pa bil prijeten njegov glas, potem je šel z ministranti po Najsvetejše, prijeten vonj po kadilu, zanimivo zvonjenje ... vsak dan so bile pete litanije, imam lep spomin. Doma nismo imeli verske vzgoje, je pa mama rekla, naj se priporočim Mariji.«
Pomembno je, kdaj se bere, kako so dolge, kdo jih bere ...
Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference in župnik Gabriel Kavčič je ob tem spregovoril o izkušnjah šmarničnega branja. »Pomembno je, da tako dolga tradicija, kot so Šmarnice, najde nova agregatna stanja vsakič znova. Od tega, da se razdeli na različne generacije, od tega, da razmišljamo o vsebinah. Da se išče nove načine. Recimo pomembno je, kdaj se bere Šmarnice, kako so dolge, kdo jih bere, kako jih prebere, ali berejo v cerkvi ali na travniku ... cel kup zadev je, na katere je treba paziti.«
Šmarnice za odrasle: Žlahtne karizme za nove čase
Šmarnice za odrasle pa so posvečeni 400 letnici Misijonske družbe lazaristov. Naslovljene so »Žlahtne karizme za nove čase«. Zgodbe se dotikajo problemov aktualnega časa in kako je to reševal sveti Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov. »Gre za začetnika orgnaizirane skrbi za uboge. Sv. Vincencij je zavetnik karitativnih ustanov v katoliški cerkvi, tako da ni nič narobe. Moramo pa razumeti, sv. Vincencij je živel 400 let nazaj, letos obhajamo okroglo obletnico. Srečeval se je z drugačnimi razmerami kot so danes, v njegovem času je bila vojna, ljudje so bili, sploh na podeželju, zelo ubogi. Morda takšne materialne oblike uboštva ne poznamo, po drugi strani pa, toliko kot je bilo nekoč enega duhovnega uboštva, duhovne nepoučenosti, tega imamo dan danes ravno toliko, če ne še celo več,« je povedal lazarist Rok Žlender.
Letošnje Šmarnice je Slovenski katehetski urad pripravil v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo.
