Nadškof Alojzij Cvikl | (foto: ARO)
Peš romanje na Ptujsko Goro za dobre družine in duhovne poklice
Cerkev na Slovenskem Uredništvo Radia Ognjišče
Luč upanja nam prižgi, je bil naslov letošnjega 8. peš romanje na Ptujsko goro. V organizaciji Centra za duhovne poklice Nadškofija Maribor je potekal iz kar petih krajev: Ptuj, Hoče, Poljčane, Slovenska Bistrica in Markovci. Peš romarjev je bilo več kot 400, nam je povedal voditeljica centra s. Štefka Klemen in dodala, da so poromali za dobre družine in za nove duhovnepoklice. V svetoletni cerkvi Marije s plaščem je sveto mašo daroval mariborski ordinarij Alojzij Cvikl, ki je bil nad udeležbo navdušen.
Romarji upanja, med katerimi s6ta bila tudi sodelavca s. Meta Potočnik in Alen Salihović so se 2. maja podali na Ptujsko Goro, da bi s skupno molitvijo in daritvijo svete maše izprosili nove duhovne poklice ter pogum in odprtost za življenje v družinah. V središče razmišljanja je nadškof Cvikl v pridigi postavil pomen notranjega posluha za Božji klic – bodisi v zakonskem, bodisi v duhovnem poklicu – in nujnost podpore skupnosti pri razločevanju in sprejemanju tega klica.
Nadškof je romarjem c spomin priklical nedavno slovo papeža Frančiška – človeka, ki je v sodobnem svetu hodil kot romar upanja. »Ko uspete izvabiti nasmeh na obraz vsaj enega gledalca, nasmehnete tudi Boga,« je dejal. Tudi romarji so se z nasmehom spomnili anekdote o zakonskem paru in sveči v Lurdu, ki je predrla vsakdanjo resnost in odprla prostor za pristno sporočilo: danes ne romamo zato, da bi »ugasnili luč«, ampak da bi prižgali nove – v srcih staršev, mladih in poklicanih.
Osrednji miselni poudarek je bil namenjen svetopisemski podobi Gamaliela, modrega in potrpežljivega člana judovskega sveta, ki je znal v napeti situaciji z mirnostjo prepoznati možnost Božjega delovanja. »Če je to človeško delo, bo propadlo. Če pa je od Boga, ga ne boste mogli uničiti,« (Apd 5,38–39) je njegovo znamenito svarilo. Prav ta misel je postala rdeča nit romarskega razmišljanja: v času, ko so družbene sodbe pogosto prehitre in negotove, je ključno, da damo prostor Bogu in spodbujamo, ne gasimo klicev, ki se porajajo v srcih mladih.
Med slikovito pripovedjo so se romarji lahko prepoznali tudi v zgodbi mlade zdravnice, ki se je odločila za življenje med klarisami. Njena odločitev je bila za mnoge nerazumljiva, a prav takšna pričevanja nas vabijo k razmisleku: znamo v drugačnosti prepoznati Božje delo? Ga spremljamo z vero ali ga zatre peščica predsodkov?
Nagovor je sklenil z močno povezavo z življenjem svetega Atanazija, zavetnika dneva. Bil je neomajen branitelj resnice o Kristusovem božanstvu, izgnan kar petkrat, skupaj dvajset let. A ni obupal. Njegova vera in vztrajnost sta dragocen zgled: kar je od Boga, ostane.
Zato je sporočilo letošnjega romanja jasno: Cerkev danes ne potrebuje le molitve za poklice, ampak predvsem ljudi, ki bodo kot Gamaliel – modri, potrpežljivi, odprti. Ki bodo mladim znali reči: »Če čutiš klic – pojdi. Morda je to tvoja pot.«
Naj bo Marija z Gore tista, ki podpira, spremlja in izprosi milost, da bomo zmogli slišati in podpreti klic, kjer koli se pojavi. Kajti: Če je to Božje – bo ostalom," je dejal nadškof Cvikl.
