Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Nadškof Stanislav Zore je na svoji poti do sedeža ljubljanske nadškofije srečeval številne ljudi in z njimi kot je sam dejal delil izkušnjo, kako lepo je biti kristjan in kako lepo je biti frančiškan. Ta pot se je začela v Znojilah v župniji Sela nad Kamnikom in dobila novo smer na pragu cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju, od koder je na nedeljo Kristusa kralja odšel pastirski službi naproti. Nekaj njegovih sopotnikov je z nami delilo spomine na p. Staneta.
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani bosta ob 15. uri slovesno posvečenje in umestitev novega ljubljanskega nadškofa metropolita p. Stanislava Zoreta. V škofa ga bo posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz, soposvečevalca pa bosta škofa Andrej Glavan in Stanislav Lipovšek. Dobro uro pred tem se bodo v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju od nekdanjega provinciala poslovili sobratje frančiškani, drugi bratje in sestre Frančiškovih redov ter župljani frančiškanskih župnij. Po skupni molitvi in blagoslovu ga bodo pospremili prek Ljubljanice.
V Rovtah so avgusta letos praznovali 70. obletnico postavitve kapelice Marije Kraljice Slovencev s spominskimi ploščami, na katerih so bila izpisana imena vseh domačinov, ki so padli v prvi in v drugi svetovni vojni do novembra 1944. Veliko zaslug za njeno postavitev ima pisatelj in duhovnik France Kunstelj, rojen 22. novembra 1914 na Vrhniki. Ker sodi med pozabljene oziroma zamolčane pisce in je obenem med slovenskimi mučenci 20. stoletja, je prav, da obudimo spomin nanj.
Predsednik države Borut Pahor je pisatelju, krščanskemu mislecu in akademiku Alojzu Rebuli podelil zlati red za zasluge za izjemen prispevek k uveljavljanju slovenskega jezika, kulture in slovenstva v zamejstvu ob njegovi 90. obletnici. Odlikovanje je v njegovem imenu sprejela hčerka Alenka Rebula Tuta, ki je prebrala tudi očetov zahvalo za podelitev odlikovanja kot je sam zapisal „kulturniku, ki ni uvrščen v sedanje duhovno ozračje“.
V Novi vasi na Blokah so sinoči pripravili spominsko slovesnost z naslovom Gradim življenje z drznimi si upi. Z njo so se spomnili rojaka Ivana Čampa ob 100. obletnici njegovega rojstva. Mladega pesnika in pisatelja je na začetku ustvarjalne poti ustavila italijanska kroga. Tudi zato ga danes skoraj ne poznamo.