NLB
Evropska komisija začela poglobljeno preiskavo v NLB
Slovenija Tone Gorjup
Evropska komisija se je danes uradno odzvala na decembrski predlog Slovenije za spremembo zaveze glede privatizacije NLB in začela poglobljeno preiskavo. Sicer so že včeraj prišli namigi iz Bruslja, da nov slovenski predlog ni enakovreden prvotni prodajni zavezi. Čeprav je šlo še za neuradne informacije, se je takoj odzvala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman in kot posrečeno navajajo Finance, med vrsticami potrdila, da evropska komisija vlado glede umika države iz NLB stiska v kot.
Že nekaj časa je znano, da Bruselj ni zadovoljen s predlogi, ki jih je dala vlada po tem, ko do konca minulega leta ni prodala polovice NLB. Cerarjeva vlada je lani spomladi pri evropski komisiji že dobila »popust«, saj bi sicer morala prodati 75 odstotkov minus eno delnico – preostanek bi lahko prodala letos. A koalicija strank Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca je na zaveze, ki jih je Slovenija dala evropski komisiji, pozabila. S pogajanji je želela doseči odlog in oblikovala je novi predlog, s katerim pa ni prepričala Bruslja.
Ministrica Mateja Vraničar Erman je na na hitro sklicani tiskovni konferenci včeraj popoldne dejala, da Slovenija še ni prejela uradnega odgovora Evropske komisije na predlagane spremembe prodajne zaveze glede NLB. Je pa povedala, da je poglobljena preiskava povsem običajen prvi korak, ko pride do položaja, kakršen je naš. Slovenija namreč krši zaveze, sprejete po državni pomoči decembra 2013, pa tudi vse poznejše obljube, ki jih je dala do lanskega poletja.
Danes se je oglasila še komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Slovenija je predlagala spremembe svoje prvotne zaveze in zamudila rok iz obstoječe zaveze, je poudarila. Države članice so dolžne izpolnjevati svoje obljube. Na tej stopnji komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Komisija med drugim ne verjame, da imenovanje neodvisnega skrbnika, kar je predlagala Slovenija, lahko zagotovi sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot sprememba lastništva. Ta bi namreč banki omogočila, da bi lahko na vseh ravneh delovala izključno z namenom doseganja tržnih ciljev, ne da bi krmarila med nasprotujočimi si kratkoročnimi ali dolgoročnimi političnimi cilji. Kot je še dodala komisarka, je potrebno zagotoviti, da bodo članice unije enako obravnavane.
