Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
V Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani so sredi tedna pripravili Dan brezdomcev s križevim potom. Zaznamovale so ga izvirno izdelane postaje križevega pota in pri vsaki postaji zgodba brezdomca. Doživetje križevega pota je zaznamovala misel: »Vztrajajmo v trudu za boljše življenje, čeprav je težko!«
Murkosoboški škof Peter Štumpf je že dvakrat doživel obisk »ad limina« v Rimu. Tokrat je vodil skupino slovenskih škofov med obiskom na Kongregaciji za zadeve svetnikov. V poročilu, ki ga je pripravil, je predstavil 11 kandidatov, ki so v postopkih na škofijski ravni ali pa so že na kongregaciji. Predstavil je tudi skupino, v kateri je 24 mučencev komunizma in 5 mučencev nacizma. Na kongregaciji so opozorili, da so za dolgotrajnost postopkov kandidatov za beatifikacijo pogosto krivi nedejavni postulatorji. Tudi na kongregaciji za evangelizacijo narodov so škofje dobili konkretne napotke: prebujati v duhovnikih, družina in mladih misijonsko vzdušje. Sicer pa mora biti po besedah škofa Štumpfa vsak vernik, vsak duhovnik misijonar, oznanjevalec evangelija.
Že pred Cerarjevim odstopom se je nakazovalo, da bo večina za slovenske razmere impresivne bere 300.000 glasov za njegovo druščino zamenjala lastnika. Jasno je tudi, da bodo prav ti glasovi predstavljali največjo posamično nagrado prihajajočih volitev. Zato je ključno vprašanje, kam bodo šli.
Pred nami je radijski misijon, ki tokrat poteka pod geslom Pošlji svetega Duha na nas. V informativnem programu zato v večernih mozaikih predstavljamo pogovore s škofi ordinariji, ki so se pred kratkim mudili na obisku ad limina v Rimu. S tem želimo večerni program tudi v informativnem delu uglasiti s sporočilom misijona. Škofje nam bodo predstavili svoja doživljanja ob obisku grobov apostolov Petra in Pavla, ob srečanju s papežem Frančiškom in pri razgovorih o stanju v Cerkvi na Slovenskem. Začenjamo pa z ljubljanskim nadškofom Stanetom Zoretom.
Avstrijski škofje so včeraj sklenili večdnevni obisk v Sarajevu, s katerim so pokazali solidarnost s tamkajšnjo krajevno Cerkvijo ter vsemi prebivalci Bosne in Hercegovine. Škofovski konferenci obeh držav sta ob koncu sprejeli skupno izjavo ter v njej poudarili medsebojne vezi in željo po nadaljnjem sodelovanju, da bi v tem delu Evrope zavladal resničen in trajen mir.