Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Za nami je prvi del lokalnih volitev 2018, na katerih so volivci izbirali nova vodstva v 212 občinah. V mestnih občinah, v katerih so tudi sedeži škofij, so prvi neuradni izidi naslednji: V Ljubljani se obeta zanesljiva vnovična zmaga aktualnega župana Zorana Jankovića. V Mariboru se bosta v drugem krogu pomerila Sašo Arsenovič in Franc Kangler. V Novem mestu bo Gregor Macedoni dobil še en mandat. Tudi Murski Soboti ne bo sprememb, kjer ostaja župan Aleksander Jevšek. Celje ostaja v rokah župana Bojana Šrota, v Kopru pa se verjetno obeta drugi krog, v katerem se bo sedanji župan Boris Popovič čez štirinajst dni pomeril z Alešem Bržanom.
Italijanska škofovska konferenca je svetega Leopolda Mandića, zavetnika spovednikov, razglasila še za zavetnika onkoloških bolnikov. Škofje so odločitev sprejeli pred včerajšnjim sklepom redne seje škofovske konference, ki je potekala v Rimu.
Kampanja za lokalne volitve, še posebej županske, je prešla v finalni del. V treh največjih mestih Koper, Ljubljana in Maribor, se za županski prestol borijo trije kandidati, ki bi jih lahko poimenovali jugoslovanski kandidati, saj imajo del svojih korenin po enem od staršev ali starih staršev v eni od bivših jugoslovanskih republik.
Na Sveti Gori so se včeraj poslovili od p. Pavla Krajnika, ki je umrl na god sv. Martina, 11. novembra. Pogrebno mašo v baziliki Kraljice Svetogorske, je ob somaševanju sobratov frančiškanov, provinciala p. Marjana Čudna in številnih zlasti primorskih duhovnikov daroval nadškof p. Stane Zore. V nagovoru po evangeliju je omenil, da je bil p. Pavel iskan spovednik in velik Marijin častilec. Opisal je nekatere značilnosti pokojnega sobrata, s katerim je tudi sam živel na Skalnici, ki si jo je Marija izbrala za svoj dom. Skupaj s p. Marjanom Čudnom, ki je spregovoril pred koncem maše, sta zbranim predstavila bogato življenjsko pot predanega frančiškana, ki je leta 1945 po Božji previdnosti ostal živ in postal to, kar je želel že pred vojno.
Nekdanji župan Kamnika se je ravno še uspel srečati z najmočnejšo žensko na svetu, ko je Evropa začela šteti čas po Merklovi. Nemška kanclerka je tudi na Slovenskem vsaj do migrantske krize bila deležna nespornih simpatij desne sredine, v svetu pa bila označena za voditeljico liberalne demokracije v času vzpenjajočega se populizma. Toda kaj programirani odhod kanclerke Merklove in voditeljice CDU pomeni za Slovenijo? Kaj za nas pomeni Nemčija brez Merklove in CDU z novim vodstvom?