Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Ob godu Sv. Frančiška Saleškega, zavetnika katoliških časnikarjev in pisateljev, je ljubljanski nadškof Stanislav Zore pripravil letno srečanje za zaposlene, novinarje in urednike v katoliških medijih. Srečanje se je začelo s sveto mašo v nadškofovi kapeli, kjer je nadškof Zore spregovoril o pomembnih temeljih katoliškega novinarstva. Sledilo je razmišljanje o kulturi oziroma nekulturi dialoga ter sovražnem govoru.
V versajski palači pri Parizu je po koncu prve svetovne vojne potekala Pariška mirovna konferenca. Na pogajanjih, ki so se začela pred 100 leti (18. januarja 2019), so sodelovali predstavniki petindvajsetih držav, vendar so glavne odločitve sprejemali voditelji velesil na strani zmagovalcev: ZDA, Združenega kraljestva in Francije; pomembno vlogo je imela tudi Italija. Nemčija, druge države centralnih sil in Rusija niso bile povabljene. Prof. dr. Andrej Fink je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril, da je konferenca prinesla več težav kot rešitev. Tudi Društvo narodov kot eden od sadov konference, ni izpolnilo pričakovanj.
Mineva natanko 200 let od smrti preroditelja, pesnika, pisca šolskih knjig, prevajalca, slovničarja, urednika, górnika in duhovnika Valentina Vodnika. Bil je nekakšen most med polihostorsko dobo in razsvetljenstvom. Njegovi mentorji so bili Pohlin, Linhart in Zois. V jezikoslovju je bil predhodnik Kopitarja, v pesništvu Prešerna. V svojem času je storil vse, da bi slovenščina pridobila na veljavi in da bi bila dostopna čim širšemu krogu bralcev. To dokazuje njegova bogata zapuščina od pesmi, pratike in prvega časopisa v slovenščini do zgodovinskih zapisov, šolskih knjig, osnutkov pridig in prevodov.
Nekateri so mi dali vedeti, da je brskanje po preteklosti brez pomena, zato sem bil nekaj časa v dvomih, ali je prav, da opozorim na stoletnice rojstva mučenca za vero Jaroslava Kiklja, na smrt obsojenega duhovnika Jožka Kraglja in Jožeta Mavsarja, ki se je brez sence sovraštva srečal z enim od morilcev svoje družine. Vse tri je močno zaznamovala druga svetovna vojna. Če želimo vedeti kako, se moramo vrniti v polpreteklo zgodovino. Je možno biti usmerjen v prihodnost in se ozirati nazaj v preteklost? Na levici, ki nam trenutno vlada, bi rekli, da ne. Zato sem bil nadvse presenečen, da predsednik druge največje vladne stranke Dejan Židan ugotavlja, da si ljudje želijo slišati, da niso pozabljene vrednote, ki so nam jih priborili slovenski partizani in partizanke. Povsem razumljivo, saj je njegova stranka zakoreninjena v komunistični partiji.
Kitajska in Tajvan imata v letos pomembni obletnici, ki si ju razlagata različno. Tajvan praznuje 70 let svoje države, Kitajska pa 40. obletnico poziva Taipeu k združitvi s Pekingom. V tej luči je kitajski predsednik Xi Jinping včeraj dejal, da je združitev Tajvana s Kitajsko neizbežna. Kot je dodal, je Peking pripravljen tudi na uporabo sile. Tajvanska predsednica Tsai Ing-wen mu je odvrnila, da Tajvan nikoli ne bo sprejel kitajskega načrta.