S higieno ust proti virusu sovraštva?

Slovenija 30. 06. 2020, 15:03 Tone Gorjup

V zadnjem tednu se je število okužb na koronavirus v Sloveniji znova povečalo in večkrat preseglo deset; skoraj neopazno sta umrla še dva bolnika. V državah jugovzhodno od nas govorijo o drugem valu epidemije, ki pljuska prek meje tudi k nam. Vzporedno s koronavirusom se pri nas nevarno razrašča virus sovraštva, ki ga v izdatni meri širijo mediji, politiki, kulturni ustvarjalci, predstavniki tako imenovane civilne družbe … čakajoči na stolčke, ki so jih zapustili, misleč, da so izdelani po meri njihove zadnje plati, a jih niso počakali, kot so pričakovali.

Pravila glede varovanja pred okužbo s covid- 19 so jasna: umivanje in razkuževanje rok, vzdrževanje varnostne razdalje, zlasti do tistih, ki kašljajo ali kihajo, uporaba maske, v primeru slabega počutja je priporočena osamitev, posvetovanje z zdravnikom ... skratka odgovorno ravnanje z mislijo na lastno zdravje in zdravje drugih, ki jih srečujemo. Tudi za opravljanje različnih dejavnosti obstajajo navodila, ki se jih je treba držati ... Na mestu je ravnanje po zdravi pameti. Kaj pa zaščitni ukrepi proti virusu sovraštva?

Epidemija novega koronavirusa nas je prisilila, da smo se ustavili.

Virus sovraštva nam ni tuj. Lahko bi šli desetletja nazaj, a ostanimo pri razmerah, v katerih smo se znašli po zadnjih volitvah. V začetku junija 2018 je Marjan Šarec zapisal »Janez Janša živi v preteklosti, nas pa zanima prihodnost in priložnost za naše otroke. Čas je za novo generacijo!« In nastopila je vlada nove generacije. Škoda, da so jo postavili na temeljih sovraštva oziroma izključevanja četrtine volivcev, ki so odločali o tem, kdo naj vodi našo državo. Medtem, ko so nadaljevali z izključevanjem, se je vlada sesedla sama vase ...

V pričakovanju novih volitev in priseganju na izključevanje so se nekateri ušteli v svojih načrtih. Drugi so dali prednost dialogu. Celo Šarec, ki je sestopil, vsaj na videz ni zavrnil možnosti dialoga, a šele okrog leta 2040 ... morda! Ko se je pokazalo, da je možna drugačna koalicija, je virus sovraštva izbruhnil z nezadržno močjo. Ta drugačna koalicija, ki jo je oblikoval Janez Janša, naj bi bila po besedah Šarčevih »koalicija sovraštva«, čeprav je k dialogu povabil vse. Mnogi so vztrajali pri izključevanju.

V tedniku, ki mu sovraštvo ni tuje, so pred koncem februarja med drugim zapisali: »V petek, 28. februarja ob 17. uri, bo od sedeža stranke SMC do sedeža stranke DeSUS potekal javni shod proti koaliciji sovraštva. Pričetek protesta bo torej na Beethovnovi ulici 2. Organizatorji sporočajo, da politika stranke SDS temelji na sovraštvu: do soljudi, okolja in kulture.« Tako se je zgodil prvi petkov shod že štirinajst dni pred prisego Janševe vlade. Od takrat naprej tisti, ki pravijo, da so organizirali shod proti sovraštvu, kričijo: Smrt janšizmu! Ubi Janšu!.

To kar gledamo zdaj, ni množica na Kongresnem trgu ob branju majniške deklaracije, ne množica, ki se je zbirala na Roški, ne množica, ki je šla na volišča ob plebiscitu, ne množica, ki hoče živeti v samostojni, svobodni in demokratični državi ...

Po štirih mesecih lahko rečemo, da toliko sovraštva, kot ga danes premoremo v slovenskem prostoru, ne pomnimo. Kako se mu zoperstaviti? Kako pred okužbo s sovraštvom obvarovati najmlajše? Kako se vrniti h kulturi dialoga?

Tudi ko gre za virus sovraštva, sta pomembna higiena in razkuževanje, a ne toliko rok kot duha in srca. Potrebno je vzdrževanje varnostne razdalje do tistih, ki hujskajo, ponavljajo laži, širijo polresnice. Potrebne so maske za oči in ušesa, za zaščito pred sovražnimi komentarji, twiti in podobno ...

Tudi ko gre za virus sovraštva, sta pomembna higiena in razkuževanje, a ne toliko rok kot duha in srca.

Epidemija novega koronavirusa nas je prisilila, da smo se ustavili. Da smo razmišljali tudi o tem, kaj je zares pomembno v življenju, kakšen vrednostni sistem imamo, kaj so temeljne vrednote naše družbe. Vse to nam lahko koristi pri varovanju pred širjenjem virusa sovraštva, ki ne prinaša svobode ampak vojno.

To kar gledamo zdaj, ni množica na Kongresnem trgu ob branju majniške deklaracije, ne množica, ki se je zbirala na Roški, ne množica, ki je šla na volišča ob plebiscitu, ne množica, ki hoče živeti v samostojni, svobodni in demokratični državi ...

Ta množica je žejna krvi, denarja, ta množica je žejna oblasti ...