Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Slovenci so poznali Wadovice že davno pred svetim Janzom Pavlom II., ki je bil velik prijatelj našega naroda. V tem kraju na Poljskem je bil doma slovenski zdravnik nemškega rodu dr. Emil Bock, začetnik okulistike na Slovenskem in prvi, ki je pri nas z radijem zdravil kožnega raka. Bil je uspešen in ugleden zdravnik, ki je po neuspelem poskusu, da bi postal predavatelj in raziskovalec na Dunaju, vse svoje moči posvetil očesnim bolnikom v Ljubljani.
Mineva 75 let od smrti Drinskih mučenk, med katerimi sta bili tudi slovenski redovnici Antonija Fabján in Krizína Bojánc: prva iz župnije Hinje, danes Žužemberk, druga pa iz Šmarjete. Za blažene so bile razglašene 24. septembra 2011 v Sarajevu. Ob njihovem godu imajo danes v župniji Šmarjeta celodnevno češčenje Najsvetejšega, ki ga bodo sklenili s slovesno sveto mašo ob 17. uri. Ob isti uri pripravljajo slovesno praznovanje tudi v župniji Žužemberk.
Teden Univerze v Ljubljani so zaznamovali tudi na Teološki fakulteti. Ob tej priložnosti so javnosti predstavili dosežke na znanstvenem področju. Zato so osrednjemu dogadku dali naslov "Z besedo do Besede". Za naprej si bodo po besedah novega dekana dr. Roberta Petkovška prizadevali predvsem za razčlenitev duhovnih vprašanj našega časa in iskanju odgovorov nanja.
V Franciji so se začele slovesnosti ob sklepu jubilejnega leta blaženega Karla de Foucaulda. Francoski misijonar in puščavnik v saharskem delu Afrike je skušal biti tamkajšnjim prebivalcem Jezusov mali brat. V pretežno muslimanskih deželah je oznanjal »evangelij brez besed« in pomagal revnim. Sad njegovega zgleda so bila številna spreobrnjenja; po njegovi smrti pa sta zaživeli skupnosti malih Jezusovih bratov in sester. Ob današnjem godu in 100. obletnici njegovega umora je slovesno v Parizu, jutri in v soboto pripravljajo v Lyonu simpozij o njegovem življenju in delu. Predstavniki skupnosti malih Jezusovih bratov in sester iz afriških dežel, pa so se ob sklepu jubilejnega leta zbrali na Madagaskarju.
Papež Frančišek je najprej pomenljivo dejal, da smo končali jubilej in se vrnili v običajno življenje. Zbrane v dvorani Pavla I. je kljub temu povabil, naj se ozrejo nazaj k delom usmiljenja. V katehezi, ki je sledila, se je posvetil dvema duhovnima deloma usmiljenja: poučevanju in svetovanju. Gre za dejanji, ki sta tesno povezani z evangelizacijo.