Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Mati Terezija se je v Ljubljani prvič ustavila novembra 1928, ko sta s Slovenko Betko Kanjč potovali na Irsko, da bi se pridružili loretskim sestram. Dobrih petdeset let zatem, 30. junija 1980, je Mati Terezija na povabilo nadškofa Šuštarja obiskala Ljubljano in v stolnici spregovorila o delu med ubogimi. Sedem let po njenem obisku so se njene sestre naselile na Ježici v Ljubljani; zdaj imajo tam tudi zavetišče za brezdomce.
Mati Terezija se je v Bengaliji pogosto srečevala s slovenskimi misijonarji. Najtesneje je bila povezana z Vrhničanom p. Jožetom Cukaletom, ki je prišel v Indijo leta 1950 in zatem desetletja deloval v revenm predmestju Kalkute. Bila sta sodelavca, prijatelja in drug drugemu duhovna opora. Rekla mu je: »Ko boš izlil kapljico vode v kelih, se spomni name.« V pismih ga je, kot je povedal sam, spodbuja: »Moliva drug za drugega, priporočam se ti v molitev!«
V središču pozornosti minulih dni je bil strelski obračun v izolski bolnišnici, ko je starejši bolnik ustrelil svojega zdravnika in načrtoval tudi lastno smrt. Odmeval je tudi evropski dan spomina na žrtve fašizma, nacizma in komunizma. V Studenicah so praznovali 800-letnico tamkajšnje cerkve, Marija Pomagaj na Brezjah pa je dobila kopijo olimpijske medalje iz Ria. Kot kaže bo finančnega ministra Mramorja nadomestila njegov desna roka Mateja Vraničar Erman. O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu …
Papež Frančišek bo v nedeljo, 4. septembra, med slovesnostjo na Trgu sv. Petra blaženo Mater Terezijo razglasil za svetnico. V pričakovanju tega dogodka začenajmo devetdnevnico; devet dni se bomo zbirali z mislijo in molitvijo ob veliki ženi 20. stoletja, ki je bila veliko znamenje Božjega usmiljenja. Na prvi dan devetdnevnice je v ospredju rojstni dan Matere Terezije, saj se je njeno zemeljsko življenje začelo 26. avgusta 1910 v Skopju; za nebesa je dozorela 5. septembra 1997 v Kalkuti.
Včerajšnji večer v ljubljanski stolnici je bil posvečen evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarizmov. Kot je povedal nadškof Stanislav Zore, so se pri oltarju zbrali z namenom, da bi usmiljenega in pravičnega Gospoda prosili za mir za vse tiste, ki so umrli v divjanju nasilja kot žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V pridigi je razmišljal o veliki trojici - pravičnost, usmiljenje in zvestoba – ki nas bo prenovila ter obvarovala pred novimi totalitarizmi. V akademiji, ki je sledila maši, je Alenka Puhar govorila o podobnost med nacizmom in komunizmom, ki jo nekateri vztrajno zavrčajo.