Petra Stopar
Petra Stopar je novinarka Radia Ognjišče.
V sredo, 17. avgusta, bomo v Sloveniji praznovali dan združitve Prekmurja z matičnim narodom. Minila bodo 103 leta od dne, ko se je na trgu pred cerkvijo v Beltincih zbralo 20.000 ljudi, ki so prišli z navdušenjem podpreti vrnitev Prekmurja k matici. »Vztrajnost je tista, ki daje sadove,« je takratna prizadevanja slovenskih narodnih voditeljev povzel murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Želi si, da bi organizatorji osrednje državne proslave ob tem prazniku k sodelovanju povabili tudi Cerkev, saj brez nje danes Prekmurje sploh ne bi bilo slovensko.
Po petih letih se je sklenila obnova župnijske cerkve Marije Vnebovzete v Šmarju pri Jelšah. 1,5 milijonov evrov vredna obnova je zajemala nujno potrebno sanacijo vlage v zidovih, razširitev cerkvene ladje z novim vhodnim prizidkom, obnovo notranjosti s tlaki, klopmi, freskami, kipi, razsvetljavo in oltarjem ter obnovo zunanjosti, kjer štiri ure na zvoniku danes kažejo točen čas. Restavratorje so med deli presenetile tudi izjemne, 400 let stare freske, ki so jih odkrili v zvonici. Šmarska župnijska cerkev je sicer najstarejša stavba v trgu, saj se v pisnih virih prvič omenja že leta 1236.
Tudi sredi tega poletja se nekatere slovenske župnije poslavljajo od svojih dosedanjih dušnih pastirjev, doživljajo spremembe pastoralne ekipe, pozdravljajo nove župnike, škofije pa s premestitvami v luči pomanjkanja števila duhovnikov sledijo viziji organizacije Cerkve v naslednjem desetletju. »Če imaš ljudi rad in če veš, kdo si, potem kamorkoli greš, ti Gospod da še milosti in je to blagoslov,« o svoji premestitvi pravi msgr. dr. Jože Plut.
Papež Frančišek je v sobotnem jutru že z letalom prispel v Rim. V petek je v nagovoru delegaciji avtohtone skupnosti v Quebecu poudaril, da se domov vrača obogaten, saj v srcu nosi edinstven zaklad, ki ga tvorijo osebe in prebivalci, ki so ga za vedno zaznamovali.
Pandemija je poglobila humanitarne krize, v katerih revni pogosto ostanejo brez osnovnih dobrin, ogrožena so življenja. Potrebujejo vse več in učinkovitejšo človekoljubno pomoč. K temu cilju kot donatorica stremi tudi Republika Slovenija. Ministrstvo RS za zunanje zadeve je tako lani na javnem razpisu izbralo Slovensko karitas, da se bo v treh letih skupaj z lokalnimi partnerji lahko s še več sredstvi odzivala na humanitarne nesreče večjih razsežnosti. V tem času mineva leto dni od podpisa tega strateškega partnerstva. Učinke enega od večjih projektov mednarodnega sodelovanja je v teh dneh v Ruandi preverila sodelavka Karitas Jana Lampe.