Petra Stopar
Petra Stopar je novinarka Radia Ognjišče.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok bo jutri opoldne v Državni zbor vložila 42.000 podpisov za razpis referenduma o spornem družinskem zakoniku. Kompromisni predlog, ki je v teh dneh prišel s strani Društva Družinska pobuda, je namreč pri nekaterih političnih strankah naletel na gluha ušesa.
V času industrializacije, ko je bilo veliko mladih pahnjenih na ceste, se je Janez Bosko odločil, da jih pripelje na pot izobrazbe in duhovne rasti, zato jim je v svojih ustanovah nudil drugi dom. Da bi se njegovo delo za mlade nadaljevalo, je ustanovil redovno družbo – salezijance, ki delujejo tudi v Sloveniji. Ti so v času slovenske pomladi zagrabili priložnost in ustanovili Gimnazijo Želimlje. O šoli, ki prekipeva od znanja, veselja in domačnosti na obronku Ljubljanskega barja, smo se pogovarjali z zdajšnjim ravnateljem Petrom Polcem.
Društvo Družinska pobuda je oblikovalo kompromisni predlog družinskega zakonika, s katerim bi se morda lahko izognili pričakovanemu referendumu. V Društvu so predstavili popravke, ki se jim zdijo najnujnejši in so najmanjši skupni imenovalec interesov vseh vpletenih strani. Pobudnica referenduma Civilna iniciativa za družino in pravice otrok želi dati kompromisu priložnost, zato podpisov za razpis zdaj še ne bo vložila v državni zbor. Počakala bo na odziv političnih strank. Za pristojnega ministra Ivana Svetlika kompromisni predlog vseeno sproža pomisleke.
Skoraj vse države članice Evropske unije so se v četrtek pridružile mednarodnemu sporazumu za boj proti ponarejanju - Acta. Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, je tudi Slovenija. Ni pa denimo Nemčije. Zaradi razburjenja spletnih uporabnikov se v Ljubljani in nekaterih drugih evropskih mestih že obetajo protesti.
Svet se danes spominja žrtev holokávsta. 27. januarja pred 67 leti so sovjetske sile osvobodile koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, kjer je nacistična oblast tretjega rajha umorila na milijone ljudi, predvsem Judov. V 21. stoletju je antisemitizem še vedno prisoten, tudi pri nas, pravijo v slovenski Judovski skupnosti.