Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Če človek nima vere, ni velikega tedna, zakramenti nimajo pomena. Bog nam je blizu morda še posebej preko zakramenta Božjega usmiljenja«, je v Svetovalnici na veliki petek dejal p. dr. Andrej Šegula, in dodal: Obuditi moramo spomin, kdo sem, kje in kakšna je moja vera in kakšen je moj odnos do Boga. Vse ostalo je nadaljevanje odnosa z Bogom.
V kapucinskem samostanu v Škofji Loki je bilo pred dnevi srečanje slovenskih pasijoncev, ki delujejo v sklopu Pasijonskega vetra. Ta je zavel leta 1997 iz Topolj nad Selci, ko je p. Marjan Kokalj režiral Krekovo ljudsko igro Turški križ. Na podlagi te uprizoritve so ga povabili k režiji Škofjeloškega pasijona, ki je bil prvič uprizorjen leta 1999. Od takrat so pasijone uprizarjali v več mestih, na primer birmanski pasijonci v Vipavskem križu, Štepanji vasi, Preddvoru, že več kot deset let zapored mladi »rock pasijonci« uprizarjajo Ribniški pasijon. Pasijon je tudi za mlade nek nov misijon.
Na vprašanje, kako globoko mladi razumejo velikonočne praznike, je Peter Polc, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega in ravnatelj Gimnazije Želimlje, odgovoril: »Mladi načeloma zelo dobro razumejo temeljna sporočila naše vere. Odvisno s kom se pogovarjamo, saj imamo v gimnaziji tudi neverne dijake. Zato je situacija pri nas raznolika. Imajo pa vsi občutek za ta čas praznikov.«
Sodelovanje je velika noč. Sodelovanje je lahko veliko trpljenje. Toda, če ne sodelujemo, nismo v velikonočnem tednu, nismo na strani Jezusa, na strani Boga, ki je sodeloval s svobodnimi ljudmi, ampak smo na strani Pilata in tistih verskih judovskih voditeljev, ki so imeli Jezusa za krivoverca. Če sodelujemo, dosežemo vstajenje, vedno dosežemo rezultat. Sodelovanje je lahko naporno, a je nujno, če želimo, da je delo opravljeno in da se razvijamo.
Ni človeka brez preizkušenj, in na nek način je tako tudi prav. Človek brez izkušenj trpljenja težko pomaga drugim v stiski, ker jih preprosto ne razume. V to smer so razvili razmišljanje sogovorniki v četrtem misijonskem večernem pogovoru. Gradili so razmišljanje, ki ga piše življenje, in ki je bil kot razumevajoč objem mnogim, ki so v dvomih, na preizkušnjah, v raznolikih senčnih dolinah srca in duha, pa si želijo roke pomoči, besed spodbude, ki gradijo priložnosti in kažejo prve snope svetlobe veselja in navdušujočega bivanja.