Matjaž Merljak (1975) je voditelj na Radiu Ognjišče. Od leta 2000 pokriva tudi področje Slovencev po svetu. Redno sodeluje z mediji, kulturnimi, verskimi in političnimi zastopniškimi organizacijami v zamejstvu in izseljenstvu. Širok in dober vpogled v tematiko krepi z obiski in neposrednimi stiki na terenu.
Zamenjava vodstva mariborske nadškofije, dan posvečenega življenja, dostopnost do arhivov, ki vsebujejo podatke obveščevalno-varnostnih služb, Slovenci iz Egipta so prišli domov, Mirna je nova slovenska občina, podražitve ... so teme tokratnega pregleda domačih dogodkov, ki ga je pripravila Urška Hrast iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.
V organizaciji Ministrstva za okolje in prostor ter Občine Tolmin je konec januarja potekala javna obravnava predloga za razglasitev Dneva reke Soče. Zamišljen je kot čezmejno praznovanje vseh, ki ob 140 km dolgi reki živijo, ob tem pa izboljševanju sonaravnega gospodarjenja, trženja z njo in zbliževanju ljudi v teh krajih.
Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta v sredo, 2. februarja 2010, v Celovcu podelila 32. Tischlerjevo nagrado. Prejel jo je Hanzi Gabriel za dolgoletna prizadevanja za slovensko kulturno življenje na Koroškem, predvsem na področju tamburaštva.
3. februarja je izšla nova številka tednika zamejskih Slovencev Novi glas. Uvodnik je napisal David Bandelj, na verski strani je med drugim objavljeno razmišljanje p. Jožeta Robleka ob hudi gospodarski krizi, ki jo doživlja mariborska nadškofija, o jezikovni identiteti govori Ambrož Kodelja. Tokratna številka Novega glasa prinaša tudi lepo novost, in sicer posebno prilogo Bodi človek.
V Ljubljani so se danes s sveto mašo in pogrebnim slovesom, ki ga je ob somaševanju večjega števila duhovnikov vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, poslovili od nekdanjega izseljeniškega duhovnika dr. Branka Rozmana. Škof Jamnik je v pridigi posebej izrazil zahvalo gospodu Branku za njegovo zvesto in pristno duhovniško pričevanje, za njegovo naravnost pregovorno gostoljubnost in izredno iskrivost in nadarjenost na kulturnem in zgodovinskem področju. Zahvalil se je vsem, ki so ga na njegovi duhovniški poti spremljali, še posebej pa vodstvu Duhovniškega doma na Lepem potu v Ljubljani in Marijinim sestram, ki so zadnja leta s takšno ljubeznijo skrbele zanj. Naj pšenično seme, ki je umrlo za večnost rodi sadove novih duhovnih poklicev doma in po svetu.
