Matjaž Merljak (1975) je voditelj na Radiu Ognjišče. Od leta 2000 pokriva tudi področje Slovencev po svetu. Redno sodeluje z mediji, kulturnimi, verskimi in političnimi zastopniškimi organizacijami v zamejstvu in izseljenstvu. Širok in dober vpogled v tematiko krepi z obiski in neposrednimi stiki na terenu.
Tretja prejemnica nagrade Nadje Maganja je tržaška šolnica, socialna in ekumenska delavka Laura Famea. Tako je v tem tednu sporočil odbor, ki podeljuje nagrado in v katerem so predstavniki družine pokojne Nadje Maganja, Skupnosti sv. Egidija iz Furlanije Julijske krajine, Društva slovenskih izobražencev in Slovenske zamejske skavtske organizacije.
V nedeljo, 12. februarja 2012, je Društvo Slovencev v Parizu v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, Hišo slovenske poezije v Tinquexu in Slovensko katoliško misijo v dvorani Slovenskega doma v Châtillonu organiziralo praznovanje Prešernovega dne pod geslom “Govorim, pojem in berem tudi slovensko.”
Slovenski kulturni praznik so rojaki v deželi Baden-Wuerttemberg praznovali v soboto, 11. februarja 2012, v Unterhausnu za skupnosti iz Pfullingen- Reutlingena in Bad Uracha in nedeljo 12., v Esslingenu, v cerkvi svete Elizabete. Praznovanji nam je predstavil župnik za Slovence v Stuttgartu, dr. Zvone Štrubelj.
Prva februarska nedelja nas že vrsto let v Frankfurtu zbere k prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku. Letošnjega 5. februarja smo imeli med seboj pevce z Vipavskega, moški oktet Castrum iz Ajdovščine. Bolj na hitro s pomočjo Mirana Rustje z Brja so vskočili v naš program. Dogovorili smo se namreč že s Koledniki, vendar so morali zaradi bolezni enega od pevcev odpovedati.
14. januarja 2012, na predvečer 98. Svetovnega dneva izseljenstva, smo se na mojo pobudo zbrali v cerkvi svetega Mavricija, ki mi je zelo pri srcu, saj sem v njej leta 1983 po rokah škofov Stanislava Leniča in Paul-Josepha Schmitta prejel duhovniško posvečenje. Poleg skupnosti župnij Freyming-Merlebacha, Hochwalda in Bettinga sta bili še navzoči poljski in slovenski skupnosti. Med slovesno mašo so izmenično prepevali francoski, poljski in slovenski pevski zbori.
