Marta Jerebič
Marta Jerebič je novinarka informativnega programa Radia Ognjišče.
V svetu še vedno odmeva nedeljsko molitveno srečanje za mir v Sveti deželi, ki je potekalo v vatikanskih vrtovih in kjer so se zbrali papež Frančišek, izraelski predsednik Šimon Peres, palestinski predsednik Mahmud Abas in ekumenski patriarh Bartolomej. Vatikanski tiskovni predstavnik p. Federico Lombardi je dejal, da je bil to velik prispevek za dar miru. Po besedah predsednika skupnosti sv. Egidija, Marca Impagliazza pa je srečanje dokaz, da verski predstavniki lahko prispevajo k prijateljstvu in dialogu, ki lahko jutri vodi k miru.
Papež Frančišek bo 13. septembra obiskal kostnico v Redipulji blizu Gorice, ki so jo postavili v spomin na italijanske vojaške žrtve med prvo svetovno vojno. V njej so posmrtni ostanki več kot 100.000 italijanskih vojakov. Papež je to napovedal med petkovim srečanjem z italijanskimi karabinjerji.
Nigerijski škofje bodo v luči nasilja skrajne skupine Boko Haram sprožili 6-mesečno molitveno pobudo za mir v državi. Za vsak mesec predlagajo drugačno prošnjo: julija za izpustitev vseh ljudi, ki so bili ugrabljeni v Nigeriji, avgusta bodo molili za vse tiste, ki trpijo posledice nasilja, septembra za varnostne sile, ki so izgubili življenje ali bili ranjeni pri obrambi države, novembra za izkoreninjene korupcije in spodbujanje pravičnosti, decembra pa za spodbujanje družinskih vrednot, družine in zaščito človeškega življenja.
V Vatikanu poteka molitveno srečanje za mir, na katerega je papež povabil izraelskega predsednika Šimona Peresa in palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Pobudo jima je izrazil med svojim obiskom v Sveti deželi. Kot je Frančišek povedal novinarjem na povratnem letu iz Svete dežele, bo to molitveno srečanje, ne mediacija ali iskanje rešitev. Srečali se bodo, da bodo molili. Papež je izrazil prepričanje, da je molitev pomembna in da pomaga. Kaj lahko pričakujemo od te pobude in kako pomembna je diplomacija molitve smo se pogovarjali z univerzitetnim profesorjem in publicistom dr. Alešem Mavrom.
V Kairu je prisegel novi egiptovski predsednik, vojaški poveljnik Abdul Fatah al Sisi, ki je na volitvah prejšnji teden prejel nekaj več kot 96-odstotno podporo. Volilna udeležba je bila 46-odstotna. Slovesnosti se je udeležil tudi predstavnik koptskih katoličanov, škof v Gizi, msgr. Antonios Azis Mina, ki je igral pomembno vlogo pri sestavljanju nove egiptovske ustave. Cerkev v Egiptu tudi sicer meni, da je Al-Sisijeva izvolitev dobra za kristjane, saj vojaški poveljnik ne dela razlike med kristjani in muslimani, ampak je njegova prva skrb dobrobit države.