Marjana Debevec
Marjana Debevec je novinarka na Radiu Ognjišče.
V svetem letu usmiljenja bodo posebej obiskana največja svetovna romarska središča. Med njimi je tudi romarska pot h grobu svetega apostola Jakoba v Santiagu de Compostela, ki doživlja neprekinjen naval. Lani je približno 262.000 romarjev dobilo zaželjeno romarsko listino v tamkajšnjem romarskem uradu. Za pridobitev potrdila morajo romarji z vrsto žigov v romarski »osebni izkaznici« dokazati, da so najmanj zadnjih sto kilometrov do apostolovega mesta prehodili ali prehajali na konjskem hrbtu. Za kolesarje je potrebno dokazilo o prevoženih zadnjih 200 kilometrih.
Na jutrišnji praznik Jezusovega krsta bomo v Cerkvi sklenili božični čas. V deželah, ki jih zaznamuje krvavo nasilje, je bil to predvsem čas notranjega praznovanja. Jezusovo rojstvo in slovesnosti ob začetku jubilejnega leta pa so bili marsikje tudi priložnost za srečanje, soočenje ali solidarnost med krščansko in muslimansko skupnostjo, poudarja kaldejski patriarh iz Iraka Louis Raphaël Sako. Tudi koptska Cerkev v Egiptu je letos božič obhajala bolj v miru v primerjavi s prejšnjimi leti.
V Italiji se pripravljajo na sprejem podobnega zakona, kot smo ga Slovenci zavrnili na referendumu. 26. januarja bodo o njem odločali v parlamentu, do takrat pa potekajo soočenja, razprave in molitev. Pri tem jih lahko podpremo tudi Slovenci.
V sobotnem duhovnem večeru smo gostili Klemena, ki nam je zaupal svojo težko življenjsko zgodbo. Že ob spočetju s strani očeta ni bil zaželen, potem pa je doživljal nasilje in alkoholizem. Iskal je kraj, kjer bi bil sprejet in ljubljen takšen kot je. Pogosto je to iskal na krajih, ki so njegovo trpljenje še poglobili. Prisluhnite, kako je našel svojo življenjsko srečo.
Na videz brez zavor se po državah Evropske unije kar po vrsti radikalno spreminja družinska zakonodaja. V luči napačno razumljene enakopravnosti zakonska zveza ni več definirana kot skupnost moža in žene, ampak skupnost dveh oseb. To ima neizogibno učinek tudi na pojmovanje družine: ta ne temelji več na naravno danih vezeh med starši in otroci, ampak postaja nekakšen pravni konstrukt; par si otroke »priskrbi« s posvojitvijo ali s pomočjo »darovanega« semena oz. jajčnih celic – ali pa, kot se je zgodilo v nedavnem primeru evropskega sodišča za človekove pravice, otroka »kupi« na »kliniki za reprodukcijo« v tujini. V odgovor na ta val rušenja družine je nova evropska pobuda, ki bo podpise začela uradno zbirati konec januarja.