Zakaj feministke moti molitev pred ljubljansko porodnišnico?
Slovenija | 22.02.2016, 11:11 Marjana Debevec
Skupina posameznikov in nekaterih organizacij je državnemu zboru napisala protestno pismo proti pobudi 40 dni za življenje in proti ljudem, ki vsak dan pred ljubljansko porodnišnico molijo za končanje splava ter za vse nerojene otroke in njihove matere. Omenjena skupina namreč trdi, da s tem molivci kršijo ustavno in zakonsko pravico žensk do odločanja o rojstvu otrok in do splava. Zavod Božji otroci, ki je nosilec omenjene molilne pobude, pa v izjavi odgovarja, da mimoidoče informirajo povsem nepristransko, saj so prepričani, da si ženska zasluži veliko več kot splav in da nobena sočutna oseba, ki ve za trpljenje po splavu, ne želi, da bi ženska trpela zaradi osebne tragedije splava.
Podpisniki protestne izjave, med njimi profesorice na Fakulteti za socialno delo, trdijo, da pobuda 40 dni za življenje krši pravice ljudi do izbire in pravice žensk ter 55. člen ustave o svobodnem odločanju o rojstvu svojih otrok. Naj najprej povemo, da se omenjeni člen pogosto napačno razlaga kot pravica do splava - izhaja namreč iz dogovora na Teheranski konferenci OZN leta 1968, da bi zaščitili ljudi pred prisilno rabo kontracepcije in sterilizacijami, kar je Zahod počel in še počne po Indiji in drugih nerazvitih državah. Omenjeno besedilo so zlorabili z interpretacijo kot da pomeni pravico do splava.
V Zavodu Božji otroci poudarjajo, da je namen mednarodne pobude 40 dni za življenje zmanjšanje števila splavov na način, ki ne krši nobene človekove pravice, ampak jih upošteva za vse ljudi. »Čudi nas, da v pobudi za zaščito ustavnih pravic ženske niso nikjer omenjeni nerojeni ljudje. Ignoranca nerojenih še ne pomeni, da ne obstajajo«, je za naš radio povedala Valentina Pikelj iz omenjenega zavoda. Zgodnje feministke so bile prepričane, da prepoved splava služi za zaščito žensk, saj si nobena med njimi ne zasluži trpljenja zaradi osebne tragedije splava.
Spomnimo, da udeleženci pobude 40 dni za življenje 55. člen ustave uresničujejo tako, da mirno ozaveščajo o povezavi med srečo staršev in življenjem njihovih otrok ter nudijo naslove, kamor se lahko mati v stiski obrne. V izjavi zavračajo trditve proabortivnih lobijev, da naj bi bila po mnenju OZN prepoved splava oblika mučenja žensk. Po njihovem pa ne drži niti trditev, da zaradi nelegalnih splavov umre 50.000 žensk letno. »Analiza vpliva legalizacije splava v ZDA in Čilu sta pokazali, da vzrok za upad maternalnih smrti ni legalizacija splava, ampak izboljšave v zdravstvenem in socialnem varstvu«.
V pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk še piše, da navzoči v pobudi 40 dni za življenje izvajajo političen pritisk in izrabljajo verska čustva. »Tudi to ne drži. Politični pritisk pomeni izpostavljanje zakonodaje nad določila Etičnih kodeksov zdravstvenih delavcev. Sporočilo, da obstaja Bog, ki ima vsakega rad in ki daje vedno nove možnosti, je dobro in lepo. Ne razumemo, zakaj naj bi bilo izrabljanje verskih čustev«, je še povedala Valentina Pikelj. Prepričana je namreč, da človekove pravice izhajajo iz njegove narave, pobuda 40 dni za življenje, pa je v skladu s človekovo naravo, njegovo telesno, duševno in duhovno celovitostjo. Na protestno izjavo njenih profesoric se je med drugim odzvala študentka Fakultete za socialno delo, ki ima za seboj izkušnjo splava. Ta ji je povsem odvzela notranji mir, zato je prepričana, da njihove besede nimajo stika z resničnim življenjem. Več pa v jutrišnjem komentarju.
Objavljamo izjavo v celoti:
Odgovor Zavoda Božji otroci na vsebino pobude za zaščito ustavnih pravic žensk
V Zavodu Božji otroci, ki je organizator pobude 40 dni za življenje, odgovarjamo na neupravičene obtožbe in neresnične trditve v pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk z dne 15.2.2016.
Namen pobude 40 dni za življenje je zmanjšanje števila splavov na način, ki ne krši nobene človekove pravice, ampak jih upošteva za vse ljudi.
Čudi nas, da v pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk niso nikjer omenjeni nerojeni ljudje. Ignoranca nerojenih še ne pomeni, da ne obstajajo.
Zgodnje feministke so bile enotne, da prepoved splava služi za zaščito žensk. V javnosti manj slišana veja feministk zagovarja stališča, da odobravanje splava pomeni nepoznavanje resničnih potreb žensk, da si ženska zasluži vse kaj boljšega kot splav in da nobena sočutna oseba, ki ve za trpljenje po splavu, ne želi, da bi ženska trpela zaradi osebne tragedije splava.
Takšno stališče se ujema s 55.členom Ustave RS, ki ga udeleženci pobude 40 dni za življenje uresničujemo tako, da mirno ozaveščamo o povezavi med srečo staršev in življenjem njihovih otrok ter hkrati nudimo naslove, kamor se mama ali družina v stiski lahko obrne. To pomeni ustvarjanje razmer, da se starši lahko odločajo za rojstva svojih otrok.
Bralec pobude za zaščito ustavnih pravic žensk je zavajan, da 55. člen Ustave RS govori o pravici do splava, kar pa v slovenski Ustavi ni zapisano ne na tem, ne na kateremkoli drugem mestu. Prav tako je zaveden, da pomeni naše sporočanje znanstveno potrjenih dejstev glede nosečnosti kršenje pravice ljudi do izbire in pravice žensk. Naše informiranje je samo nepristransko.
Organizacija Združenih narodov v nobenem zavezujočem dokumentu ne opozarja, da naj bi prepoved umetne prekinitve nosečnosti bila oblika mučenja žensk. Prav tako organizacija Združenih narodov nikoli ni opredelila splava kot človekovo pravico. Takšne interpretacije neosnovano širijo proabortivni lobiji in tako ustvarjajo med nepoznavalci zavezujočih določb organizacije Združenih narodov napačne predstave. Temeljne človekove pravice iz leta 1948 ostajajo nespremenjene.
Trditev, da zaradi nelegalnih splavov umre 50.000 žensk letno, tudi ne drži. Analizi vpliva legalizacije splava v ZDA in v Čilu sta pokazali, da vzrok za upad maternalnih smrti ni legalizacija splava, ampak izboljšave v zdravstvenem in socialnem varstvu.
V pobudi za zaščito ustavnih pravic žensk piše, da navzoči v pobudi 40 dni za življenje izvajamo političen pritisk in izrabljamo verska čustva. Tudi to ne drži. Politični pritisk pomeni postavljanje zakonodaje nad določila Etičnih kodeksov zdravstvenih delavcev. Sporočilo, da obstaja Bog, ki ima vsakega rad in ki daje vedno nove možnosti, je dobro in lepo. Ne razumemo, zakaj naj bi bilo izrabljanje verskih čustev.
Človekove pravice izhajajo iz njegove narave in pobuda 40 dni za življenje je v skladu s človekovo naravo, njegovo telesno, duševno in duhovno celovitostjo.
Več o pobudi na 40dnizazivljenje.com.
Valentina Pikelj,
Zavod Božji otroci
