Tanja DominkoTanja Dominko
Od Marije k Mariji (foto: Izidor Šček)
Od Marije k Mariji

Kolesarji po Slomškovi poti prevozili več kot 200 kilometrov

| 23.09.2009, 08:54

Sodelavci Radia Ognjišče smo 150. letnico prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, 10 letnico beatifikacije bl. škofa Antona Martina Slomška in 15. letnico oddajanja Radia Ognjišče obeležili z dvodnevnim kolesarjenjem po poti Slomškovega življenja. Na pot smo se odpravili v torek in sredo (22. in 23. septembra) oziroma v Slomškovem tednu, saj 24. septembra obeležujemo njegov god.

Že v ponedeljek, 21. septembra, smo se v večerni oddaji PRO v Slomškovi rojstni hiši z gosti pogovarjali o življenju in delu bl. škofa in pod isto streho kot on dočakali jutro torka, 22. septembra 2009, ko smo dan začeli ob šesti uri s sv. mašo. Naša prva postaja - Urše in Jureta Seška, Helene Škrlec, Nataše Ličen, Urške Rutar, Jožeta Bartolja, Matjaža Merljaka, Izidorja Ščeka, Blaža Lesnika in Alena Salihovića - je bila na Hudinji v Celju, kjer je bila pred 5. leti ustanovljena župnija bl. A. M. Slomška. Pot skozi megleno jutro smo nadaljevali v Novo cerkev pri Vojniku, kjer je bilo drugo Slomškovo kaplansko mesto in kjer je napisal pesem »Glejte že sonce zahaja«, nato v Velenje, kjer je župnija prav tako posvečena edinemu slovenskemu blaženemu in še nima svoje cerkve. Pedala so se vrtela naprej do Šmartna pri Slovenj Gradcu, tam imajo njegovo monštranco, pa v Dravograd in čez mejo v Avstrijo do cilja prvega dne - Št. Andraž na Koroškem. Bl. A. M. Slomšek je bil tam škof in leta 1859 prestavil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. S tem preroškim dejanjem je omogočil 200.000 Slovencem na levi strani Drave, da so ohranili svoj jezik, vero, kulturo, skratka dom in rod. Začrtano kolesarsko pot prvega dne smo sklenili v Tinjah, kjer smo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas ob 20.30 poslušalcem skupaj z gosti pripravili Slomškov večer.

Drugi dan smo radijci dejansko prenesli (kolesarski) sedež iz Št. Andraža v Labodski dolini v Maribor. Začeli smo s sveto mašo in tudi končali z njo v jutru Slomškovega godu.

Jože Kopeinig nam je v Šentandražu položil na srce Slomškove besede: »Človek je največji, kadar kleči, najlepši, kadar moli, najmočnejši, kadar odpušča in najbolj podoben Bogu kadar, ljubi.

Nismo klečali, a smo vrteli pedala; molili smo; odpuščali smo drug drugemu, saj v vsem času naših skupnih trenutkov ni prišlo do kratkih stikov; ljubili smo: drug drugega, naše radijce, ki so opravljali delo doma in vozili z nami; naše poslušalce, ki so nam mahali, trobili, pošiljali sporočila, poklicali na radio,…; naše gostitelje - vse prijazne župnike, ki so z nam razkrili svoja razmišljanja o Slomšku in nas z dobro voljo sprejeli pod svojo streho; naše domače, ki so nas pustili na to pot in delili z nami naše strahove in skrbi, če bomo zmogli.

Skozi Dravograd smo pot usmerili v Vuzenico, kjer je bil Slomšek nadžupnik. Tam je spisal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Skozi Radlje ob Dravi in Selnico ob Dravi smo pot nadaljevali do župnije bl. Antona Martina Slomška v Košakih.

Našo približno 200 km dolgo kolesarsko pot smo sklenili v Mariboru najprej z oddajo Pogovor o z mariborskim nadškofom dr. Francem Krambergerjem, ki je predstavil Slomška predvsem skozi pereče težave današnjega sveta, nato pa z molitvenim bdenjem ob grobu bl. škofa Antona Martina Slomška v Mariborski stolnici. Škofje in sodelavci radia smo skupaj z verniki molili za Slomškovo kanonizacijo in blagoslov našega dela. Sklenili smo ga s sv. mašo ob 24. uri, ki jo je daroval nadškof Kramberger.

Slovesno somaševanje v mariborski stolnici je vodil nadškof dr. Franc Kramberger, pri molitvi rožnega venca pa so se nadškofu pridružili še murskosoboški škof Marjan Turnšek in oba mariborska pomožna škofa Jožef Smej in Peter Štumpf.

Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...