Blaž LesnikBlaž Lesnik
Miha MočnikMiha Močnik
Alen SalihovićAlen Salihović

Papež: Svet bi bil srečnejši, če bi ljudje živeli po vzoru Svete Trojice

Papež in Sveti sedež | 25.11.2009, 21:09

Papež Benedikt XVI. je pri današnji splošni avdienci spregovoril o liku filozofov in teologov Huga Svetoviktorskega in Riccarda iz samostana sv. Viktorja, ki je bil ustanovljen v začetku 12. stoletja v Parizu. Papeževi katehezi je v dvorani Pavla VI. prisluhnilo 8000 vernikov.

V primerjavi s svojimi sodobniki je Hugo Svetoviktorski vztrajal na zgodovinsko-dobesednem pomenu Svetega pisma. Po njegovem mnenju je namreč treba pred odkrivanjem simbolnega pomena in moralnih naukov, ki nam jih ponujajo biblične zgodbe, spoznati in poglobiti pomen zgodbe, ki jo opisuje Sveto pismo. Tako bomo vsakdanje dogodke svojega življenja spoznavali v luči urejenega božjega načrta, je dejal sveti oče. Gre torej za teološki pogled na zgodovino. Ta v ospredje postavi izjemen in odrešenjski poseg Boga, ki pa vedno zaščiti človekovo svobodo in odgovornost. „Zgodovina ni skupek neke slepe usode ali absurdnih naključij. Prav nasprotno: v zgodovini deluje Sveti Duh, ki zbuja čudovit dialog ljudi z Bogom, njihovim prijateljem.“

Drug pomemben poudarek papeževe današnje kateheze pa je bilo njegovo povabilo k vsakdanjemu življenju po vzoru Svete Trojice, ki je popoln vzor občestva v ljubezni. „Kako bi se spremenil svet, če bi v družinah, župnijah in v vsaki drugi skupnosti živeli odnose po vzoru treh Božjih oseb, med katerimi vsaka živi ne le z drugo, ampak za drugo in v drugi.“ Pri tem je sveti oče poudaril, da nas samo ljubezen osreči. Živimo namreč zato, da bi ljubili in bili ljubljeni. Ljubezen namreč naredi ta velik čudež, kjer se različnost poveže v edinosti, v kateri je samo veselje in zadovoljstvo, je še dejal papež.

Pri današnji katehezi je papež še povabil duhovnike, naj globoko cenijo zakramentalna znamenja pri obredih ter se zavzamejo za poglobljeno katehezo. Tako bodo tudi verniki obhajali zakramente pobožno, zavzeto in z veseljem. Pri tem je poudaril tri vidike zakramentov. Prvi med njimi je ta, da jih je ustanovil Kristus; zakramenti posredujejo milost in še: med vidnim, materialnim elementom in tistim nevidnim, ki so božji darovi, je neka podobnost. Zaradi svoje simbolne govorice lahko zakramenti spregovorijo neposredno človekovemu srcu, je še dejal sveti oče.

 

Papež in Sveti sedež