Nadškofija Maribor | (foto: Nadškofija Maribor)
Deset kandidatov za mariborskega župana: kaj obljubljajo?
Politika | Alen Salihović Marjana Debevec
Mariborčani bodo v nedeljo, 15. novembra, izbirali novega župana oziroma županjo. Za vodenje mestne občine se poteguje deset kandidatov, potem ko se aktualni župan Saša Arsenovič po dveh mandatih ne bo več potegoval za položaj. V programih se ponavljajo teme gospodarstva, stanovanj, prometa in enakomernega razvoja mestnih četrti, kandidati pa ponujajo različne poti do teh ciljev.
Andrej Bauman, nestrankarski kandidat s podporo skupine volivcev, izpostavlja gradnjo vrtca in osnovne šole na Studencih, javna najemna stanovanja ter razvoj tehnološkega središča v Melju. Pred širitvijo peš območij bi po njegovem morali zagotoviti novo garažno hišo, mestnim četrtim in krajevnim skupnostim pa nameniti več pristojnosti in sredstev.
Aleš Ernecl kandidira s podporo Stranke Straža. Njegov program je razdeljen na osem področij: od družin, mladih in gospodarstva do samooskrbe, varnosti, kulture in preglednega upravljanja. Poudarja tudi, da mora Maribor znova pridobiti močnejši gospodarski položaj in ljudem ponuditi več primernih delovnih mest.
Matevž Frangež, skupni kandidat SD, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, razvoj mesta povezuje z boljšimi delovnimi mesti, dostopnimi stanovanji in kakovostnejšim življenjem. Njegov dolgoročni cilj je sto novih podjetij in deset tisoč delovnih mest. Med predlogi so razvojni park pri letališču, dostopnejša najemna stanovanja, novi parki ter več sredstev za participativni proračun.
Vincenc Gajser iz Stranke slovenskega naroda napoveduje gospodarsko močnejši Maribor, ki bi po njegovem znova postal mesto z več industrije in dela. Opozarja na dotrajano infrastrukturo, med drugim na izgube v vodovodnem omrežju, ter izpostavlja pomen slovenskega jezika in narodne identitete.
Bor Greiner, neodvisni kandidat, pravi, da se mora razvoj poznati v vsakdanjem življenju prebivalcev po vsem mestu. Njegov program poudarja zanesljive javne storitve v vseh četrtih, dostopnejše domove ter pogoje za delo, podjetništvo in ustvarjanje. Zavzema se za več sodelovanja z občani in preglednejšo odgovornost za odločitve.
Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope svoj program gradi na petih področjih: prometu, okolju, mladih, društvih in zavodih ter gospodarstvu. Med konkretnimi predlogi je investicijska točka, ki bi pomagala pri pripravi in umeščanju razvojnih projektov. Pri mladih izpostavlja tudi boljši nočni javni prevoz in ohranitev prostorov za druženje v središču mesta.
Katja Koren, kandidatka s podporo SDS, Demokratov, NSi, Fokusa in SLS, napoveduje bolj uravnotežen razvoj mestnih četrti. Med prednostnimi ukrepi omenja obnovo nevarnih šolskih poti, pločnikov in cest ter izboljšanje parkiranja in prometne varnosti. Pri stanovanjih želi preveriti tudi možnosti za vrnitev praznih stanovanj na trg.
Andrej Matvoz, ki ga podpira Gibanje Svoboda, predlaga športne in medgeneracijske centre po mestnih četrtih, prenovo vrtcev, prilagoditve javnega prevoza ter pripravo stanovanjskih projektov. Med njegovimi konkretnimi predlogi so še oživitev Treh ribnikov in preveritev novih parkirnih zmogljivosti.
Matej Vodopivec kandidira na listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, s podporo Piratov in Preroda. Njegovo vodilo je, da morajo biti pri občinskih odločitvah najprej prebivalci, nato njihove četrti in krajevne skupnosti. Zavzema se za enakomernejši razvoj mesta, več lokalne ponudbe ter zmanjševanje količine odpadkov namesto gradnje sežigalnice.
Mitja Zgoznik kandidira za stranko Resnica. Njegov glavni poudarek je preglednejše delovanje občine: predlaga digitalno platformo z javnim pregledom prihodkov, odhodkov in poteka mestnih projektov. Obljublja jasnejše informacije o pogodbah, stroških, zamudah in odgovornosti za sprejete odločitve.
Volitve bodo pokazale, kateri od desetih programov je prepričal največ Mariborčanov. Novi župan oziroma županja bo mandat začel z zahtevami, ki jih kandidati večinoma prepoznavajo podobno: kako okrepiti gospodarstvo, urediti promet, zagotoviti dostopnejša stanovanja in razvoj razširiti tudi zunaj mestnega središča.
