Papež Leon XIV. z mašo v Metzu sklenil apostolski obisk Francije

Papež in Sveti sedež 29. 09. 2026, 12:44 Petra Stopar

Papež Leon XIV. je v ponedeljek sklenil svoje štiridnevno apostolsko potovanje po Franciji, v sklopu katerega je obiskal Pariz, Lurd in Metz. Tam je bila tudi sklepna maša, in sicer v stolnici svetega Štefana, kjer je tudi sedež Škofije Metz. Papež je tamkajšnjo Cerkev spodbudil, naj bo svetilnik upanja za Francijo, Evropo in za ves svet.

V gotski katedrali v Metzu je papež dejal, da v tej zgodovinski deželi ob reki Mozeli, ki nikoli ni nehala biti stičišče narodov in je bila boleča meja v Evropi, danes Božja obljuba odmeva s posebno močjo. Možje in žene te dežele, ki so jo v preteklosti razdirali bratomorni spopadi, po papeževih besedah dobro vedo naslednje: »Ni res, da je tisti, ki se maščuje, močnejši od tistega, ki odpušča. Ni res, da je tisti, ki ne popusti, močnejši od tistega, ki si prizadeva za spravo. Ni res, da je tisti, ki odide in zaloputne vrata, močnejši od tistega, ki sprejme napor skupne hoje.«

Potrebna sta moč in velika notranja uravnoteženost, da se ne pustimo premagati zlu, zlasti, kadar so prizadejane rane globoke.

Papež je še dejal, da Metz in Mozela vsemu svetu pričujeta o tem, da je sprava mogoča le, če imamo pogum pretrgati verigo zamer. »Potrebna sta moč in velika notranja uravnoteženost, da se ne pustimo premagati zlu, zlasti, kadar so prizadejane rane globoke. Toda spričo krivice je za človeka edina pot odrešenja ljubezen, ki skrbi za drugega in si prizadeva ohraniti zaupanje ne glede na okoliščine, tudi ob ravnanjih, ki jih je najtežje sprejeti,« je poudaril.

V homiliji je spomnil tudi na prispevek meništva pri oblikovanju moralnih temeljev sveta, v katerem živimo, kot so svetost in nedotakljivost človeškega življenja, skrb za uboge ter sprejemanje tujcev, poroča Vatican News.

Jože Kamin: Vera se ne prebuja le med starejšimi, ampak tudi med najmlajšimi

Med tistimi, ki so bili v ponedeljek v Metzu, je bil tudi slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Meni, da je sveti oče v Francijo prišel predvsem kot glasnik miru v času negotovosti in strahov pred novimi vojnami.

Kamin se je udeležil tudi maše v katedrali sv. Štefana, ki jo je zaznamovala velika množica vernikov. Čeprav je bilo v stolnici prostora za približno dva tisoč ljudi, se jih je po njegovih besedah v mestu zbralo na deset tisoč, številni pa so dogajanje spremljali prek velikih ekranov. 

Prišel z evangelijem

Posebej je Kamina nagovorilo papeževo vztrajanje pri miru in odpuščanju v času, ko se Evropa znova sooča z vojnimi grožnjami in političnimi pretresi. »Papež je prišel z evangelijem v roki, z odprtim srcem in jasno besedo, da je na strani življenja in ne na strani smrti. Prišel je z odpuščanjem in mirom. Tega pa se ne da doseči z orožjem, nasiljem ali protokoli, ampak s človeško pripravljenostjo za spravo,« je dejal.

Po njegovem mnenju se tudi v Franciji vse bolj čuti zaskrbljenost zaradi negotove prihodnosti, zato je bil papežev obisk za mnoge znamenje upanja in zaupanja v možnost drugačne poti.

V Franciji se včasih zdi, da je katoliška vera omejena na starejše generacije, vendar vidimo čisto drugačno sliko.

Množice mladih kot znamenje nove pomladi vere

Med najmočnejšimi vtisi je sogovornik navedel srečanje Leona XIV. z mladimi. Posebej ga je navdušil velik odziv v Parizu. Ob tem je opozoril, da je podoba Francije kot izrazito sekularizirane države pogosto preveč poenostavljena. »V Franciji se včasih zdi, da je katoliška vera omejena na starejše generacije, vendar vidimo čisto drugačno sliko. Vera se ne prebuja le med starejšimi, ampak tudi med najmlajšimi. To potrjuje tudi vedno več katehumenov, ki prosijo za krst,« ugotavlj. Po njegovih besedah je prav med mladimi opaziti novo zanimanje za vero, kar je eden najbolj spodbudnih znakov za prihodnost francoske Cerkve.

Brez krščanskih korenin ni Evrope

V Metzu je pomembno mesto zavzemal tudi spomin na Roberta Schumana, enega od ustanovnih očetov evropskega povezovanja. Kamin je prepričan, da sedanjih evropskih izzivov ni mogoče reševati brez zavedanja krščanskih temeljev celine. »Ne moremo graditi Evrope brez krščanskih korenin,« je dejal in dodal, da je bilo to sporočilo jasno slišati tudi med srečanji, povezanimi s Schumanovo dediščino.

Poziv k družini in zaupanju v prihodnost

Za naš radio je slovenski župnik v Franciji komentiral tudi papežev nagovor mladim, naj se ne bojijo ustvariti družine in sprejeti odgovornosti za prihodnost. Po njegovem je prav strah pred negotovostjo eden od razlogov, da se številni mladi danes težje odločajo za starševstvo. Zato je bil papežev obisk po njegovih besedah »balzam za vsakdanje rane sodobnega človeka«.

Kot Petrov naslednik je usmeril naš pogled in naše srce k pozitivni naravnanosti, k sočloveku, k ustvarjanju, k krščanski ljubezni, družini in otrokom. Povezal nas je z Bogom in nas opomnil, da človek ne sme postati gospodar življenja in smrti. Tudi predsedniku Macronu je jasno predstavil pogled Cerkve na življenje in smrt. Kot vemo, je evtanazija v Franciji uzakonjena, papež pa je dal vedeti, da če je nekaj zakonito, to ne pomeni vedno, da je tudi moralno.

Kamin je prepričan, da bodo verniki v Franciji še dolgo živeli iz sadov tega obiska. Papeževa preprostost, skromnost in vztrajno sporočilo miru so po njegovem opažanju pustili globok pečat tako med katoličani kot tudi med številnimi ljudmi zunaj Cerkve.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora o papeževem potovanju v Franciji.