Papež na srečanju s predstavniki verstev | (foto: Vatican news)
Papež s predstavniki verstev podpisal poseben poziv
Novice Marjana Debevec
Papež Leon XIV. se je zadnji dan svojega potovanja po Franciji odpravil v kraj Metz, ki leži na meji z Nemčijo. V kongresnem centru Robert Schuman je na medverskem srečanju zbrane povabil, naj po zgledu tega ustanovnega očeta Evropske unije spodbujajo edinost in mir. Poudaril je pomen umetnosti srečanja, ki v drugem prepoznava obljubo in ne grožnje. Veličina civilizacije se po njegovih besedah ne meri po njenih materialnih dosežkih, temveč po načinu, kako obdaja, varuje in dviga človeško osebo. Zbrani predstavniki verstev so skupaj podpisali posebno Metški poziv.
Papež se je odločil, da bo zadnji dan svojega apostolskega potovanja po Franciji sporočilo miru in edinosti poslal prav iz kraja, ki v zgodovinskem spominu nosi sledove spopadov, priključitev in razkolov, ki so zaznamovali sodobno Evropo.
Približno petdeset kilometrov od Luksemburga je obiskal mesto, za katero sta se dolgo spopadali Francija in Nemčija, dokler ni leta 1945 dokončno prešlo pod oblast Francije.
V kongresni center, poimenovan po Robertu Schumanu, enem od ustanovnih očetov združene Evrope, je papež prispel v spremstvu predsednika in podpredsednika Francoske škofovske konference, kardinala Jean-Marca Avelina in msgr. Benoita Bertranda, pa tudi predstavnikov drugih verstev v državi: Haïma Korsie, velikega rabina Francije, Cheme Eddina Hafiza iz Velike mošeje v Parizu, Christiana Kriegerja iz Francoske protestantske federacije ter Anthonyja Boussemarta iz Budistične zveze.
Navzoča sta bila tudi predsednik in tiskovni predstavnik Zbora pravoslavnih škofov ter predsednik Francoske protestantske federacije skupaj s podpredsednicama.
Metška izjava
Predstavniki verstev so prebrali Metški poziv, katerega osrednji poudarek je bil, da vere ne smejo ostati zgolj pri prijaznih besedah o miru, ampak morajo skupaj konkretno delovati zanj. Poziv je usmerjen k varovanju edinosti človeške družine in dostojanstva vsakega človeškega življenja.
Predstavniki so opozorili na naraščajoče konflikte, razdeljenost in napetosti v Evropi in svetu ter poudarili, da imajo verske skupnosti posebno odgovornost za spravo, sožitje in ustvarjanje prostora miru. Skupni poziv so predstavniki verstev prebrali po delih in ga nato skupaj s papežem tudi podpisali.
Dialog ne zmanjša naše idenitete
Papež se je v svojem nagovoru poklonil liku častitljivega Božjega služabnika Roberta Schumana, človeka velike moralne in državljanske veličine, ki je lahko zgled pri premagovanju polarizacij in razdrobljenosti našega časa.
»Ta mož vere in trdnih prepričanj je znal nekdanje meje spremeniti v mostove upanja za vso Evropo ter tako postal pravi ambasador edinosti v različnosti.
Po njegovem zgledu je naša skupna odgovornost, odgovornost verujočih žena in mož, pričevati, da se je onkraj meja vedno mogoče srečati, stkati prijateljstvo in graditi mir.
Dialog ne zmanjšuje naše identitete, temveč jo izraža v preprostosti in resnici, ko se odpira drugačnosti drugega. Kot je dejal moj predhodnik, papež Frančišek: 'Dialog med ljudmi različnih verstev ne poteka zgolj zaradi diplomacije, vljudnosti ali strpnosti. Njegov cilj je vzpostavljati prijateljstvo in mir'.«
Dialog je po papeževih besedah pot, po kateri drugačnost prepoznavamo kot obljubo in ne kot grožnjo; je umetnost srečanja, ki jo naš svet močno potrebuje in je v popolnem nasprotju z agresivnostjo in nasiljem.
Razorožiti srca in besede
»Klicati Božje ime za opravičevanje nasilja ali zatiranja namreč pomeni skruniti to ime. Nič, kar kazi človekovo dostojanstvo, se ne more sklicevati na pristno Božje navdihnjenje. Verski govor mora nenehno spodbujati k razoroževanju src in besed. To pomeni neposredno odgovornost vsakega izmed nas kot varuhov svojih verskih izročil.«
Veličina civilizacije se namreč po papeževih besedah ne meri po njenih materialnih dosežkih, temveč po načinu, kako obdaja, varuje in dviga človeško osebo.
Religije so varuhinje življenja: potrjujejo njegovo sveto vrednost. Sveti oče je prepričan, da se njihova rodovitnost kaže v ljubeči navzočnosti ob najbolj ranljivih in krhkih.
Služiti življenju pomeni obdajati ga s skrbjo, bližino in nežnostjo, zlasti v preizkušnji, vse do konca, je še poudaril Leon XIV. in tako znova, kot že večkrat med potovanjem po Franciji omenil varovanje življenje in s tem posredno obsodil vsakršno zakonodajo o evtanaziji ali splavu.
