Suša, pomanjkanje vode in visoke temperature so poškodovali pridelke | (foto: Tanjug/STA)
Boštjan Slemenšek, Kmečka iniciativa: »Ukrepati je treba takoj!«
Kmetijstvo Robert Božič
Kmečka iniciativa je Ministrstvo za kmetijstvo sinoči pozvala k takojšnjemu ukrepanju zaradi posledic letošnje suše. Od ministra pričakuje »hitro, jasno in enotno ukrepanje, ki bo zaščitilo dobrobit živali, kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost Slovenije,« so zapisali v pozivu, ki so ga naslovili tudi na medije.
Slovensko kmetijstvo je v primežu ene najhujših suš v zadnjih letih. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj kmetom kot prvo obliko pomoči obljublja pospešitev izplačil lanskih odškodnin, da bi pomoč po ujmah prišla prej pa sam favorizira možnost, da bi prizadete kmetije najprej dobile akontacijo pomoči, kasneje pa še poračun. Napoveduje pa tudi sistemske ukrepe, da bi se, povsod tam kjer je mogoče, čimprej zagotovilo namakanje.
Ne samo poziv in zahteve. Predlagajo tudi rešitve.
Boštjan Slemenšek, predsednik Kmečke iniciative, opozarja, da se zaradi suše pritisk na kmetijstvo iz dneva v dan stopnjuje in v takih razmerah ni časa, da »čakamo uradnike in njihova pravila. Minister bi moral udariti po mizi in te zahteve sprejeti,« je prepričan in opozarja, da se krma draži iz ure v uro: »Cena bale sena je že skočila čez 50 EUR, kako bo rejec, ki je ostal brez košnje, zmogel take stroške, da bo obdržal svojo čredo?«
»Ne smemo čakati, da bo prepozno. Suša ni več samo vprašanje letošnjega pridelka. Če bomo zaradi pomanjkanja krme izgubili živali in predvsem matične črede, bomo izgubili del proizvodnega potenciala, ki ga ni mogoče obnoviti čez noč. Država mora ukrepati zdaj, ne takrat, ko bodo zaloge krme izčrpane in bo del slovenskih kmetij prisiljen zmanjšati ali opustiti proizvodnjo,« svoj poziv pojasnjujejo v Kmečki iniciativi in predlagajo tudi rešitve.
Pomanjkanje krme ogroža živinorejo
»Na številnih kmetijah je zaradi suše paša že zaključena, saj na pašnikih ni več dovolj krme. Nadaljevanje paše bi pomenilo dodatno uničevanje travne ruše in lahko ogrozilo dobrobit živali. Ekološke krme ni, zmanjkuje pa tudi konvencionalne krme, ki je zaradi pomanjkanja vse dražja in težje dostopna,« so zapisali v Kmečki iniciativi. Zahtevajo »da se ekološkim kmetom omogoči začasna uporaba ustrezne neekološke krme, brez izgube ekološkega statusa in brez sankcij.« Za vse kmetije, ki jih je prizadela suša, pa zahtevajo izredno dovoljenje za predčasni zaključek paše brez sankcij.
Komentar: »Zahteve kmetov so na mestu!«
Kmetijsko ministrstvo je najprej treba pohvaliti. Svojo odločitev o prestavitvi roka za izpolnjevanje zahtev ozelenitve z neprezimnimi dosevki so sporočili štiri dni pred presečnim datumom. Zadnja leta smo bili namreč priča praksi, da so taka obvestila prihajala dan prej ali pa tudi na sam kontrolni datum. Uradniki so tudi pravilno ugotovili, da bodo kljub prestavitvi roka ključne zahteve intervencije nespremenjene in tako »zagotavljanje doseganja okoljskih ciljev ukrepa ni ogroženo.«
Ima pa Slemenšek prav ko pravi, da bi »minister moral udariti po mizi« in od uradnikov zahtevati hitrejši odziv. Vsi namreč vemo, da se poletne ozelenitve sejejo takoj po žetvi, da se izkoristi talna vlaga in so lahko njive do 15. avgusta pokrite z zeleno odejo.
S tega gledišča je nesprejemljivo, da se je ministrstvo z odločitvijo na pobudo KGZS odzvalo šele po 14 dneh. Veliko težav bi bilo prihranjenih (in mnogo semena in goriva ne bi šlo v nič), če bi se ministrstvo na utemeljeno pobudo KGZS odzvalo takoj in sporočilo, da bodo zaradi vremenskih razmer datum, do katerega bo zahtevana pokritost z zelenim pokrovom, premaknili in ga vsem vpletenim sporočili naknadno, ko bo jasno, da bodo vremenske okoliščine izvedbo ozelenitev omogočale. Zdaj so to rešili tako, da so postavili nov datum, do katerega mora biti opravljena setev in ne do katerega morajo biti njivske površine ozelenjene.
Zaščititi je treba matične črede
»Posebno zaskrbljujoče je, da zaradi pomanjkanja krme prihaja do prekomernega klanja in zmanjševanja staleža živali,« opozarjajo in zahtevajo, »da država matične črede goveda mesnih in mlečnih pasem nemudoma vključi v sistem blagovnih rezerv oziroma vzpostavi ustrezen mehanizem njihove zaščite.« Prepričani so, da bi se na tak način ohranilo živinorejo in »proizvodno zmogljivost slovenskega kmetijstva.«
Enotna navodila kontrolnim organizacijam
Od kmetijskega ministrstva zahtevajo, da » o vseh ukrepih nemudoma in pisno obvesti vse kontrolne in certifikacijske organizacije. Te morajo pri nadzoru upoštevati posledice letošnje suše in zagotoviti enotno obravnavo kmetov. Kmet zaradi posledic suše ne sme biti sankcioniran, če objektivno ni mogel izpolniti posamezne zahteve.«
Brez sankcij zaradi propadlih posevkov
V Kmečki iniciativi so Kmetijsko ministrstvo tudi pozvali, »da se vsi ukrepi in podukrepi Skupne kmetijske politike, pri katerih zaradi objektivnih posledic suše ni mogoče izpolniti predpisanih pogojev, izvzamejo iz sankcioniranja. »Kmet ne sme biti kaznovani za posledice naravne nesreče, na katere nima vpliva.«
Kmetijsko ministrstvo že ugodilo eni od zahtev
Potem ko je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije že 27. julija Ministrstvo za kmetijstvo pozvala naj zaradi letošnje suše prestavi rok za setev neprezimnih naknadnih posevkov in sistemsko uredi priznavanje višje sile za to področje, se je to včeraj tudi zgodilo.
Kot so zapisali »je ministrstvo izjemoma prestavilo rok za setev neprezimnih naknadnih posevkov. Rok se s 15. avgusta prestavlja na 1. september 2026, neprezimni naknadni posevki pa morajo biti na površinah prisotni do 15. oktobra 2026.«
»Dolgotrajno pomanjkanje padavin in nadpovprečno visoke temperature so povzročili izrazito pomanjkanje talne vlage. Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje kažejo, da so pogoji za pripravo tal, setev in vznik neprezimnih naknadnih posevkov trenutno zelo neugodni,« so svojo odločitev pojasnili uradniki kmetijskega ministrstva, in dodali, da »s to odločitvijo kmetom omogočajo, da setev opravijo v primernejših pogojih, ter s tem prilagodijo izvedbo intervencije letošnjim izjemno sušnim razmeram.«
