Miroslav Pačnik | (foto: Rok Mihevc)
Miroslav Pačnik: Moje dejanje je bilo simbolično opozorilo
Pogovor o Mateja Subotičanec
Miroslav Pačnik je javnosti postal znan po odmevnem dejanju, ko je obglavil bronasti kip Josipa Broza Tita v Velenju. V pogovoru je pojasnil razloge za svojo odločitev. Dejanje je načrtoval več let, mislil je tudi na posledice ter sodnem postopku, ki ga čaka. Ob tem je poudaril, da svojega ravnanja nima za vandalizem, temveč kot simbolno opozorilo na odnos Slovenije do komunistične preteklosti.
Naš sogovornik sprva ni premišljeval o odstranitvi glave kipa, želel pa je izvesti dejanje, ki bi Slovence spodbudilo k premisleku o smeri razvoja države. Večkrat okleval, saj je upal, da bodo vprašanja glede odnosa do totalitarne preteklosti rešena po pravni poti. Ker se to tudi po več kot tridesetih letih ni zgodilo, se je odločil za žaganje glave kipu, ki predstavlja vrh totalitarne oblasti.
Želja po razpravi o demokraciji
Kot poglavitni razlog za svoje dejanje je navedel skrb za prihodnost Slovenije. Poudaril je, da je med delom veliko potoval po svetu in primerjal različne politične sisteme.
Prepričan je, da se v Sloveniji znova pojavljajo elementi socialističnega oziroma komunističnega sistema, zato je želel z močnim simbolnim dejanjem spodbuditi razpravo o demokraciji in svobodi. Dodal je, da države ne želi znova videti na poti, zaradi katere bi morali ljudje zapuščati domovino.
O jugonostalgiji in odnosu do komunizma
V pogovoru je Miroslav Pačnik govoril tudi o jugonostalgiji v slovenski družbi. Meni, da gre za zelo kompleksen pojav, pri katerem imajo pomembno vlogo dolgoletna ideološka vzgoja, osebne koristi posameznikov ter dejstvo, da ljudje sčasoma pozabljajo negativne plati preteklosti.
Kot knjigo, ki po njegovem mnenju najbolje pojasni delovanje totalitarnega sistema, je priporočil Orwellovo Živalsko farmo.
Veseli se sodnega postopka
Pačnik je razkril, da je zoper njega vložena obtožnica. Očitajo mu poškodovanje spomenika posebnega kulturnega pomena.
Sam je dejal, da se sodnega postopka ne boji, temveč ga celo pozdravlja, saj meni, da bo razkril, kakšen odnos ima Slovenija do totalitarne preteklosti. Poudaril je, da priznava poškodovanje kipa, vendar zavrača očitke o vandalizmu, saj meni, da je bilo njegovo dejanje politično in moralno motivirano.
Poziv k obsodbi vseh totalitarizmov
Po njegovem prepričanju sprava v slovenski družbi ne bo mogoča brez jasne obsodbe vseh totalitarnih sistemov. Zato pričakuje, da bo politika sprejela zakon, ki bo obsodil komunizem, fašizem in nacizem ter jasno opredelil odgovornost za povojne zločine.
Ob tem je poudaril, da razprava, ki jo je sprožilo njegovo dejanje, po njegovem mnenju predstavlja priložnost za širši družbeni dialog.
Knjiga kot osebna zgodba
Svoje doživljanje in priprave na dejanje je Pačnik opisal tudi v knjigi Obglavljeni diktator. Pojasnil je, da prvotno ni nameraval razkriti svoje identitete, temveč je želel, da bi glava kipa izginila neznano kam.
Knjigo je napisal šele po razkritju dogodka. Namenjena je predvsem mlajšim bralcem in je napisana kot pripoved z elementi kriminalne zgodbe. Spremno besedo je prispeval akademik dr. Milček Komelj, kar avtor knjige doživlja kot posebno priznanje.
Psihološki pritisk zaradi groženj
Ob koncu pogovora je dejal, da danes največjo ceno plačuje zaradi številnih groženj na družbenih omrežjih. Pojasnil je, da so pritiski predvsem psihološki, neposrednih napadov na družino pa za zdaj ni bilo.
Kljub temu ostaja prepričan, da je bila javna razprava, ki jo je sprožilo njegovo dejanje, potrebna, saj se po njegovem mnenju slovenska družba brez odprtega soočenja s preteklostjo ne bo mogla pomiriti.
