Dr. Miro Haček: Referendumi postajajo orodje političnega boja

Novice 21. 08. 2026, 10:26 Alen Salihović

Referendumi so legitimno orodje neposredne demokracije, vendar se v Sloveniji vse pogosteje uporabljajo tudi kot sredstvo političnega obračunavanja. Odnos med koalicijo in opozicijo je medtem postal katastrofalen, svoj delež odgovornosti za razmere pa imajo tudi mediji. Tako aktualno politično dogajanje ocenjuje politolog prof. dr. Miro Haček.

 

Referendumi so tudi sredstvo političnega boja

Haček poudarja, da so bili referendumi vedno oboje – instrument neposredne demokracije in politično sredstvo. Državljani lahko med drugim odločajo na naknadnem zakonodajnem referendumu, medtem ko posvetovalni referendum za državni zbor ni zavezujoč. Prav slednji so bili v Sloveniji nekoč precej redki, v zadnjem obdobju pa so po Hačkovi oceni postali predvsem »orodje političnega boja«.

Opozarja, da smo mejo pri uporabi referendumov najverjetneje že presegli in da se Sloveniji znova obeta množica referendumskih odločanj. Težava je, ker so nekatera vprašanja zelo ozka in strokovna ter jih volivci brez podrobnega poznavanja področja težko presojajo.

Kot primer je navedel referendum o parlamentarni preiskavi, kjer gre po njegovem predvsem za proceduralno in pravno vprašanje, ki bi ga morali prvenstveno razreševati pravniki.

Težava zakonov, ki združujejo različne vsebine

Drugačen problem Haček vidi pri referendumu o interventnem zakonu. Ta po njegovih besedah vključuje vrsto različnih vprašanj, zato se lahko pojavi dilema, o čem volivci pravzaprav odločajo. »Ali se bomo odločali o tem, da želimo nižje davke, višje davke ali glede pokojninskega sistema?« se sprašuje Haček.

Gre po njegovem tudi za težavo tako imenovanih omnibus zakonov, v katere zakonodajalec združi več različnih vsebin. Volivec se mora nato na referendumu z enim glasom opredeliti do celotnega zakona.

Odnos koalicije in opozicije ocenjuje kot katastrofalen

Še ostrejša je Hačkova ocena odnosov med koalicijo in opozicijo. Ozračje je po njegovem skrajno polarizirano. »Prišli smo v ta položaj in odnos ocenjujem kot katastrofalen. Žal pa ne morem reči, da smo na dnu, ker mislim, da lahko gremo še nižje,« opozarja. Po njegovem ne gre več samo za običajen politični spopad različnih idej in programov. »Pravzaprav ne gre več za politični boj idej proti drugim idejam, ampak govorimo o političnem sovraštvu.«

Posledica je, da je predlog ene politične strani pogosto že vnaprej nesprejemljiv za drugo. Haček opozarja, da nadaljnje stopnjevanje takšne polarizacije za državo ne more prinesti nič dobrega. Hkrati pa za zdaj ne vidi jasne tretje politične alternative, ki bi takšen položaj lahko presekala.

Haček: Tudi mediji so postali politični igralci

Del odgovornosti pripisuje tudi medijem. Ti so po njegovem v veliki meri postali politični igralci in manj objektivni spremljevalci ter komentatorji političnega dogajanja. Sama vrednostna ali politična usmerjenost medija po njegovem ni nujno problem. Kot primer je navedel ameriški medijski prostor, kjer je pogosto precej jasno, katere vrednote posamezni medij zagovarja.

Problem v Sloveniji vidi predvsem v pomanjkanju transparentnosti. »Pri nas se pretvarjamo, da imamo objektivne medije na eni strani in politične medije na drugi strani, ko so v resnici vsi mediji bolj ali manj politično opredeljeni,« ocenjuje.

Po njegovem bi bilo zato bolj pošteno, da bi bili mediji glede svojih vrednot in usmeritev bolj odprti. Izjema so javni mediji, od katerih Haček pričakuje višjo raven objektivnosti.

Kako zmanjšati politično polarizacijo?

Kaj lahko torej naredijo mediji in politika, da bi bilo manj izključevanja, etiketiranja in medsebojnih napadov? Haček je v šali dejal, da bi mediji največ naredili, če bi politike začeli ignorirati, saj politika brez medijske pozornosti izgubi velik del svojega smisla. Toda takšnega scenarija seveda ne pričakuje.

Bolj resen problem vidi v tem, da je stopnja politične polarizacije postala tako visoka, da po njegovi oceni veliko večino prebivalstva odvrača od spremljanja politike.

Izhoda iz trenutnih razmer Haček za zdaj ne vidi, je pa prepričan, da ga bo slovenska politika prej ali slej morala poiskati. Nadaljevanje političnega boja, v katerem nasprotnik ni več tekmec z drugačnimi idejami, ampak postaja sovražnik, namreč po njegovem ne more voditi v nič dobrega.