Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček | (foto: Nebojiša Tejić/STA)
Gorenšček: Odlašanje z interventnim zakonom škodi ljudem in gospodarstvu
Novice Alen Salihović
Interventni zakon prinaša več ukrepov za prebivalce kot neposredno za gospodarstvo, kljub temu pa je pomemben signal, v katero smer bi morala država nadaljevati razbremenjevanje gospodarstva, opozarja Mitja Gorenšček. Po njegovih besedah bo zamik zaradi referendumskih postopkov povzročil škodo, Slovenija pa za večjo konkurenčnost potrebuje predvsem razbremenitev stroškov dela in stabilnejše poslovno okolje.
Gorenšček je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril, da se interventni zakon pogosto predstavlja predvsem kot pomoč gospodarstvu, čeprav je po njegovem večina predvidenih ukrepov namenjena prebivalcem. »Več ukrepov prinaša za ljudi, za državljane, kot za samo gospodarstvo,« je dejal. Za podjetja je zakon predvsem pokazatelj smeri, v kateri bi morala vlada nadaljevati spremembe.
Ključna težava je obremenitev dela
Gospodarstvo si po njegovih besedah želi predvsem občutnejše razbremenitve stroškov dela. Kot pomemben problem je izpostavil obdavčitev visoko usposobljenih zaposlenih.
Opozoril je, da se Slovenija težko poteguje za strokovnjake, če so zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta davčno močno obremenjena. Prav zato ga ne presenečajo opozorila, da se visoko kvalificirani kadri za Slovenijo ne odločajo kot za državo, v kateri bi nadaljevali svojo poklicno pot. »Po eni strani ves čas govorimo, da potrebujemo uvoz strokovnjakov, po drugi strani pa je naše poslovno okolje ugodno predvsem za prejemnike najnižjih plač,« je opozoril.
Med ukrepi interventnega zakona, ki so pomembni tudi za gospodarstvo, je izpostavil razvojno kapico.
Nižji DDV bi lahko del potrošnje vrnil v Slovenijo
Gorenšček se je dotaknil tudi predvidenega znižanja DDV za osnovne življenjske potrebščine. Po njegovem je ukrep pomemben tako za potrošnike kot za konkurenčnost slovenske trgovine. Dejal je, da so podatki iz prvih mesecev letošnjega leta kazali na upad obsega potrošnje v Sloveniji, del nakupov pa naj bi se preselil čez mejo, zlasti v Italijo in deloma Avstrijo.
Znižanje DDV bi sicer pomenilo manj prihodkov od posameznega nakupa, vendar bi se lahko po njegovi oceni del tega nadomestil z večjo domačo potrošnjo. Denar, ki bi ga gospodinjstva prihranila pri osnovnih dobrinah, bi lahko porabila za druge izdelke in storitve, kar bi dodatno spodbudilo gospodarsko dejavnost.
Normiranci potrebujejo predvidljivost
Pomemben del razprave je namenil tudi samostojnim podjetnikom in normirancem. Problem po njegovem ni samo višina obremenitev, temveč pogosto spreminjanje pravil. »Govorimo o predvidljivem poslovnem okolju,« je poudaril in opozoril, da spreminjanje zakonodaje tudi večkrat na leto podjetnikom otežuje načrtovanje.
Takšna negotovost lahko po njegovem ljudi odvrača od podjetništva in odpira vprašanje, ali se jim sploh splača stopiti na samostojno poslovno pot.
Gospodarstvo bo zakon na referendumu podprlo
Gorenšček je napovedal, da bodo interventni zakon podpirali tudi v nadaljevanju referendumskega postopka. Ob tem želijo javnosti predstaviti predvsem konkretne učinke zakona.
Med drugim je navedel znižanje DDV na osnovne življenjske potrebščine, začasno znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka, znižanje davčne obremenitve pri oddajanju nepremičnin v najem ter nekatere spremembe, povezane z upokojenci in ponovnim vključevanjem upokojencev na trg dela.
Opozoril je tudi na vprašanja na področju zdravstva in omejevanja kratkotrajnega oddajanja nepremičnin v turistične namene.
Prepričan je, da bodo ljudje na referendumu prepoznali koristi zakona in ga podprli. Obžaluje pa, da je pot do njegove uveljavitve postala bistveno bolj zapletena od pričakovanj. »Potrebne bo mnogo več energije, prišlo bo do zamika, ki gotovo nikomur ni v korist,« je dejal.
Interventni zakon je šele prvi korak
Gorenšček ob tem opozarja, da interventni zakon ne more nadomestiti sistemskih sprememb, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje za večjo konkurenčnost.
Med prednostnimi nalogami vidi razbremenitev stroškov dela, zmanjšanje davkov in prispevkov ter spremembe dohodnine za delovno aktivne, s posebnim poudarkom na zaposlenih na zahtevnejših delovnih mestih.
Kot eno od možnosti je omenil tudi spremembe davka od dohodkov pravnih oseb, ki je bil zvišan zaradi financiranja posledic naravne katastrofe.
Slovenija bi lahko privabila več mladih in strokovnjakov
Po Gorenščkovih besedah bi morala Slovenija bolje izkoristiti tudi svoje prednosti za privabljanje mladih, visoko usposobljenih ljudi in posameznikov, ki lahko svoje delo opravljajo globalno.
Mlajše generacije si želijo več svobode pri organizaciji dela, Slovenija pa bi lahko zaradi kakovosti življenja postala država, v kateri bi se takšni posamezniki ustalili, od tu opravljali svoje delo in tukaj plačevali davke.
Toda za to potrebuje stabilno in konkurenčno poslovno okolje. Gorenšček meni, da so nekatere pretekle spremembe dosegle nasprotni učinek ter del podjetij in kadrov spodbudile k selitvi dejavnosti v druge države.
Ob tem je opozoril na nevarnost prepričanja, da višja davčna stopnja avtomatično pomeni tudi več davčnih prihodkov. Če zaradi višjih obremenitev podjetja ali posamezniki dejavnost preselijo drugam oziroma se obseg gospodarske aktivnosti zmanjša, lahko država po njegovih besedah kljub višjim davčnim stopnjam na koncu pobere manj denarja.
Zato bi morala Slovenija po njegovem mnenju oblikovati okolje, v katerem se bosta podjetništvo in zahtevnejše, visoko produktivno delo splačala, interventnemu zakonu pa bi morale čim prej slediti širše sistemske razbremenitve.
