Razvojni zakon po odločitvi ustavnega sodišča v rokah volivcev

Slovenija 04. 08. 2026, 15:03 Petra Stopar

V politiki in gospodarstvu se vrstijo mešani odzivi na odločitev ustavnega sodišča, ki je s sedmimi glasovi za in enim proti razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Medtem ko se bodo sindikati začeli pripravljati na zbiranje podpisov za razpis referenduma, gospodarstvo opozarja, da bodo gospodinjstva še naprej plačevala višji DDV na osnovna živila kot potrošniki v sosednjih državah, podjetja pa bodo odlagala naložbe.

T. i. razvojni zakon, ki ga je Državni zbor potrdil maja, je nastal še pred oblikovanjem nove vlade na pobudo NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice, podporo pa je dobil tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize predvideva nižji DDV za osnovna živila in del energentov, obenem pa uvaja vrsto sistemskih sprememb na področju malega gospodarstva, normirancev, davkov, socialnih prispevkov, zdravstva in pokojnin. Med pomembnejšimi ukrepi je tudi uvedba kapice na socialne prispevke.

Ustavno sodišče: Omnibus zakon mora biti izjema

Potem ko je Konfederacija sindikatov javnega sektorja napovedala referendum, je parlamentarna večina referendum preprečila z utemeljitvijo, da ustava prepoveduje referendum o zakonih, ki urejajo davke in druge obvezne dajatve.

Ustavno sodišče je presodilo drugače. V obrazložitvi je poudarilo, da mora biti združevanje številnih različnih zakonskih področij v en sam zakon izjema, ki jo mora zakonodajalec posebej utemeljiti. Obenem je opozorilo, da bi lahko zakonodajalec posamezne vsebine pravočasno razdelil v ločene zakonske predloge ter tako zagotovil večjo preglednost in pravno varnost.

Sodišče je dodalo, da je bil zakonodajalec na neustreznost omnibus zakonodajne tehnike že opozorjen in bi lahko posamezne vsebine ob upoštevanju načel jasnosti, pomenske določljivosti in pravne varnosti uredil v ločenih zakonih.

Proti razveljavitvi sklepa Državnega zbora je glasoval ustavni sodnik Marko Starman. V odklonilnem ločenem mnenju je zapisal, da na ustavno dopustnost referenduma ne more vplivati odločitev zakonodajalca, ali bo vsebinsko povezane določbe uredil v enem ali več zakonih. Prav tako po njegovem mnenju ni odločilno, da zakon združuje vsebine, ki so iz referendumskega odločanja izvzete, z drugimi določbami.

Opozicija zadovoljna, koalicija kritična

V opoziciji so odločitev ustavnega sodišča sprejeli z zadovoljstvom. V Svobodi med drugimi menijo, da je sodišče zaščitilo referendum kot pomembno demokratično orodje, ki ga ni mogoče izničiti z »zakonodajno zvijačo«.

Koalicija pa je do odločitve kritična in ustavnim sodnikom očita pristranskost. Premier Janez Janša je odločitev na omrežju X komentiral z besedo »pričakovano« in ocenil, da sodišče »brani od levičarske politike povzročeno škodljivo stanje, zaradi katerega nas je Hrvaška prehitela po neto plačah«. Dodal je, da bodo zdaj volivci odločali, ali želijo nižje davke, cenejšo hrano ter višje plače in pokojnine.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je opozoril na domnevno nedoslednost razprave o zakonu in zapisal: »Najprej so strašili, da razvojni zakon povzroča eno milijardo davčnega izpada. Danes pa je ustavno sodišče 'ugotovilo', da očitno sploh ne gre za zakon o davkih.«

Ali so se ustavni sodniki postavili nad ustavo, pa se sprašujejo v Mladi Sloveniji. »Ustavno sodišče namreč v svoji odločitvi ne pojasni, kaj točno je dovolj vsebin s področja financ, kjer referendum ni dopusten, in kaj ni dovolj vsebin. To pomeni, da lahko ustavno sodišče po lastni volji vsakokrat drugače odloči o ustavnosti referenduma omnibus zakona. Takšna praksa neizogibno ustvarja občutek dvojnih meril,« je dejal predsednik MSi David Tomažin.

Ko je Državni zbor omnibusni zakon sprejemal ob prevzemu oblasti Roberta Goloba leta 2022, je ustavno sodišče odločilo drugače, je spomnil. V Mladi Sloveniji ob tem predlagajo, da poslanci ustavne sodnike imenujejo z dvotretjinsko večino, s čimer bi zagotovili njihovo večjo strokovnost in neodvisnost in s tem ustavno stabilnost.

Predsednik državnega sveta in stranke Fokus Marko Lotrič je poudaril, da bo zakon na referendumu podprl, ker zagotavlja socialno državo, daje ljudem in podjetjem ter nikomur nič ne jemlje, pa tudi zato, ker se mora delo splačati.

Po navedbah Anžeta Logarja, predsednika Demokratov, je šlo ustavno sodišče z odločitvijo močno naproti opoziciji in sindikatom, temeljno vprašanje pa je pustilo neodgovorjeno. Gre za vprašanje, kakšen je učinek morebitnega zavrnilnega referenduma na določbe zakona, ki sploh ne bi smele biti na referendumu. Ob tem je še pozval, da če želimo delujočo, uspešno Slovenijo z nižjimi davki in manj birokracije, potem bo treba iti na referendum in glasovati ZA.

V stranki Resnica odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, še preučujejo in je zato ne morejo podrobneje komentirati, jo pa spoštujejo. Pravijo še, da je bilo pravno stališče stranke sicer drugačno, vendar referendum sprejemajo kot voljo ljudstva.

Gospodarstvo opozarja na negotovost

Odločitev ustavnega sodišča bodo spoštovali tudi v Klubu slovenskih podjetnikov, hkrati pa opozarjajo na posledice neuveljavitve zakona.

Po oceni Gospodarske zbornice Slovenije nadaljevanje referendumskih postopkov pomeni odlog začetka izvajanja posameznih ukrepov, ki bi lahko razbremenili ljudi in podjetja.

V Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji pa poudarjajo, da podjetja za razvojne, kadrovske in investicijske odločitve potrebujejo čimprejšnjo jasnost in predvidljivo poslovno okolje.

V Trgovinski zbornici Slovenije so sporočili, da odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, hkrati pa pozdravljajo priložnost za podrobnejšo predstavitev ukrepov, ki jih prinaša razvojni zakon. Med ključnimi izpostavljajo znižanje DDV na osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov. Po njihovih navedbah Italija, Hrvaška in Madžarska osnovna živila obdavčujejo s stopnjami med štirimi in petimi odstotki, Avstrija pa s 4,9 odstotka. 

Izpostavili so tudi rast stroškov dela, ki brez spremljajoče rasti produktivnosti po njihovem mnenju ne prinaša niti razvojnega zagona niti večje kupne moči. Prav zato ocenjujejo, da gospodarstvo najbolj potrebuje ukrepe za razbremenitev dela in zmanjšanje administrativnih bremen.

Sindikati septembra začenjajo zbiranje podpisov

Sindikati bodo podpise državljanov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma predvidoma začeli zbirati 1. septembra. Za razpis referenduma bodo morali zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov volivcev.