Sveža pitna voda iz gorskih izvirov - se zavedamo njene vrednosti? | (foto: Pixabay)
Je naše visokogorje le še navidez čisto?
Oddaje Blaž Lesnik
V dneh, ko je Slovenija v primežu novega vročinska vala, je misel na čisto in hladno izvirsko vodo poživljajoča. Naša zelena dežela se rada predstavlja tudi kot dežela bogatih in čistih voda, a razprava na okrogli mizi organizacije CIPRA razkriva realnost, ki se skriva pod površjem naših gorskih izvirov in jezer. Strokovnjaki opozarjajo, da v našem visokogorju praktično ni več neoporečnega izvira, saj so pritiski turizma, kmetijstva in podnebnih sprememb presegli nosilno sposobnost narave. Okrogla miza se je odvila sredi maja, odlomke smo objavili v oddaji Doživetja narave.
Iluzija o bogastvu in "vodni zločini"
Prof. dr. Mihael J. Toman poudarja, da živimo v nevarni iluziji bogastva z vodo. Medtem ko se hvalimo s količino, spregledamo kritično slabšanje kakovosti. Toman dogajanje v hribih brez ovinkarjenja označi za »vodne zločine«. Opozarja na uničujoč vpliv razsoljevanja smučišč, kjer za pripravo prog porabijo tudi do 15 ton soli in snežnega cementa, kar deluje kot močno gnojilo za gorske ekosisteme. Problem je tudi disperzno onesnaževanje zaradi motorizacije, kmetijstva in celo ostankov hormonov ter antibiotikov, ki jih narava ne more predelati.
Velika planina: Od tradicionalne modrosti do jacuzzijev
Publicistka Marjeta Keršič Svetel je izpostavila izgubo tradicionalnega znanja. Včasih so pastirji vodo spoštovali, pili kapnico in razumeli pomen naravnih luž za živino. Danes so te koče zamenjali jacuzziji in množičen turizem, ki v občutljiv kraški svet prinaša točkovne obremenitve, ki jih narava ne more očistiti. »Voda teče od zgoraj navzdol in nihče ne želi, da dol priteče umazana voda,« opozarja Keršič Svetelova, ki še poudarja: pitna voda je naša strateška surovina številka ena.
Šokantni podatki s terena: Fekalije v "čistih" izvirih
Podatki sistematičnih meritev so neizprosni:
• Kamniško-Savinjske Alpe: Dr. Simon Slapnik razkriva, da so v izviru Lučnice, ki napaja širše območje, redno prisotne fekalne bakterije (E. coli) v vrednostih, ki bi zahtevale prepoved pitja. Stanje na Veliki planini opisuje kot kaotično, saj infrastruktura ne sledi navalu turistov.
• Triglavski narodni park (TNP): Katja Gregorič navaja, da so nekatera visokogorska jezera (npr. Dvojno jezero, jezero na Planini pri Jezeru) zaradi vnosa rib in odpadnih voda iz koč že prešla mejo, kjer bi bila renaturacija še enostavna.
• Človeški vpliv: Analize so pokazale, da je relativni prispevek človeka k onesnaženju izvirov v Triglavskem narodnem parku več kot 10-krat večji kot v primerljivih študijah v severni Avstriji.
Sistem, ki miži na obe očesi
Razpravljavci so bili kritični tudi do inšpekcijskega nadzora in zakonodaje. Inšpekcije so pogosto neučinkovite zaradi prepletanja pristojnosti ali celo sosedskih vezi, kazni za resne prekrške, kot je razlivanje gnojevke v bližini jezer, pa so simbolične. Toman izpostavlja, da naš šolski sistem praktično ne pozna pravega okoljskega izobraževanja, medtem ko se turistična strategija Slovenije sploh ne ukvarja s postavko vode.
SOS za gorske vire
Rešitev ni le v novih čistilnih napravah, ampak v koreniti spremembi odnosa do gorskega sveta. Narava nam prek voda pošilja signal SOS. Kot je zaključila Marjeta Keršič Svetel, je skrajni čas, da se streznimo in začnemo delati v svojo korist, preden uničimo darove, ki nam jih nudijo gore.
