Ob 31. obletnici genocida v Srebrenici nadškof Vukšić pozval k miru, spoštovanju in spravi

Novice 11. 07. 2026, 07:37 Alen Salihović

Ob 31. obletnici genocida v Srebrenici je sarajevski nadškof metropolit Tomo Vukšić izrazil sožalje vsem, ki žalujejo za svojimi bližnjimi, ter pozval k varovanju vsakega človeškega življenja in gradnji pravičnega miru. »Iskreno sočustvujem z vsemi, ki žalujejo zaradi izgube svojih dragih, in prosim usmiljenega Boga, naj pokojnim odpusti njihove slabosti ter jim podari večno življenje,« je zapisal.

Nadškof Vukšić je poudaril, da so grobovi vojnih žrtev »najglasnejša molitev za mir«. Po njegovih besedah mora ta klic slišati vsak človek in vse države sveta ter ga spremeniti v osebno zavezo za mir, spoštovanje in odgovorno ravnanje.

Ob tem je spomnil, da je Bosna in Hercegovina zaznamovana s številnimi vojnimi žrtvami. »Skupno sporočilo žrtev in njihovih grobov je poziv živim k medsebojnemu spoštovanju, spravi in odpuščanju, da bi skupaj gradili boljši svet v resnici, pravičnosti in prijateljstvu,« je poudaril vrhbosanski nadškof.

Osrednja spominska slovesnost ob 31. obletnici genocida bo danes v spominskem centru v Potočarih pri Srebrenici, kjer bodo pokopali tudi na novo identificirane žrtve genocida iz julija 1995.

Julija 1995 so sile bosanskih Srbov po zavzetju območja Srebrenice, ki je bilo razglašeno za varovano območje Združenih narodov, sistematično pobile več kot 8.000 bošnjaških muslimanskih moških in dečkov

Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo in Meddržavno sodišče v Haagu sta pokol uradno opredelila kot genocid. Za zločine so bili obsojeni številni voditelji in vojaški poveljniki, med njimi tudi Ratko Mladić, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen.

»Nočne more se nikoli niso končale«

Eden od preživelih, Nedžad Avdić, je bil med pokolom star komaj sedemnajst let. Izgubil je očeta in štiri strice, sam pa je čudežno preživel množično usmrtitev, čeprav je bil večkrat ustreljen.

»Nočne more se nikoli niso končale,« je dejal ob lanski 30. obletnici. Spominja se, kako je med stotinami ljudi čakal na smrt v kamnolomu, kjer so vojaki streljali v vrste ujetnikov. Rešili so ga domačini, ki so ga našli še živega. Njegovo pričevanje ostaja eno najbolj pretresljivih opominov na grozote vojne.

Vsako leto novi pokopi

Kljub desetletjem prizadevanj forenzičnih strokovnjakov vseh žrtev še niso našli. Številni posmrtni ostanki so bili po vojni namenoma premeščeni v sekundarna množična grobišča, da bi prikrili dokaze o zločinu.

Cerkev poziva k resnici in spravi

Sarajevska nadškofija opozarja, da obletnice žal pogosto ne postanejo priložnost za spravo, temveč za nova politična razhajanja.

Katoliška cerkev redno sodeluje pri spominskih slovesnostih skupaj s predstavniki muslimanske skupnosti, vendar skupnih pobud s Srbsko pravoslavno cerkvijo za zdaj ni mogoče pričakovati, saj ta še vedno zavrača opredelitev pokola kot genocida.

Na sarajevski nadškofiji poudarjajo, da bi morali obsoditi vse vojne zločine ne glede na narodnost storilcev ali žrtev. »Srebrenica je lahko kraj sovraštva, lahko pa postane tudi kraj sprave in spreobrnjenja,« pravijo. V Srebernici mora odmevati jasno sporočilo, da iz vojne in zločina nikoli ne pride nič dobrega, prihodnost pa je mogoče graditi le na miru, spoštovanju in pravičnosti.

Mednarodni dan spomina

Generalna skupščina Združenih narodov je maja 2024 sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina in razmisleka o genocidu v Srebrenici. Namen pobude je ohranjanje zgodovinskega spomina, preprečevanje zanikanja genocida ter izobraževanje prihodnjih generacij o posledicah sovraštva in etničnega nasilja. 

Več kot 30 let po tragediji ostaja Srebrenica simbol ne le nepredstavljivega trpljenja, temveč tudi opomin, kako usodne so lahko nacionalistične ideologije, sovraštvo in brezbrižnost mednarodne skupnosti. Za številne družine se vojna še ni končala – dokler ne bodo našli vseh pogrešanih in dokler resnica ne bo postala temelj iskrene sprave.