Japonski hrošč | (foto: Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastli)
Strokovnjaki opozarjajo: Hitro ukrepanje je ključno za preprečitev širjenja japonskega hrošča
Novice Alen Salihović
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je v okviru evropske kampanje PlantHealth4Life opozorila na nevarnost širjenja japonskega hrošča, enega najnevarnejših škodljivcev rastlin. Strokovnjaki poudarjajo, da sta zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje odločilna za preprečitev njegovega širjenja, saj lahko napade več kot 400 rastlinskih vrst in povzroči veliko gospodarsko škodo. Letos so ga našli tudi na avtocestnih počivališčih Tepanje-jug in Dul-jug pri Trebnjem.
Zdravje rastlin je tudi vprašanje prehranske varnosti
Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj je poudaril, da je zdravje rastlin neposredno povezano s prehransko varnostjo, kakovostjo okolja in življenja. »S sistematičnim spremljanjem zdravstvenega stanja rastlin, zgodnjim odkrivanjem bolezni in škodljivcev, hitrim ukrepanjem ter tesnim sodelovanjem strokovnih institucij uspešno zmanjšujemo tveganja za širjenje škodljivih organizmov. S tem varujemo naše kmetijstvo, gozdove, prehransko varnost in naravno okolje,« je dejal.
UVHVVR skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije spremlja širjenje škodljivca s posebnimi feromonskimi pastmi. Te so nameščene na območju Ljubljane, Lukovice, Domžal, Kamnika, Iga, Brezovice in drugih občin.
Ne prinašajmo rastlin s potovanj
Evropska kampanja PlantHealth4Life, ki jo izvajajo Evropska komisija, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in 33 držav, želi javnost opozoriti, da lahko tudi posamezniki pomembno prispevajo k varovanju rastlin.
Dr. Alenka Zupančič z UVHVVR je ob tem opozorila, da ljudje z dopustov pogosto nehote prinesejo škodljivce. »Na potovanjih uživajmo v eksotičnem sadju, občudujmo naravo, vendar domov ne prinašajmo rastlin ali njihovih delov, saj lahko z njimi nehote vnesemo škodljivce in bolezni,« je poudarila.
Po njenih besedah je priporočljivo saditi predvsem lokalne in odporne sorte, ki so prilagojene slovenskemu okolju.
Japonski hrošč se širi tudi po Sloveniji
Japonskega hrošča so v Sloveniji prvič odkrili leta 2024 na počivališčih Lukovica in Barje, kamor je bil po vsej verjetnosti zanesen s tovornim prometom iz držav, kjer je že razširjen.
Letos so ga našli tudi na avtocestnih počivališčih Tepanje-jug in Dul-jug pri Trebnjem.
Odrasli hrošči se pri nas pojavljajo med junijem in septembrom, največ jih je sredi julija.
Več kot 130 pasti
UVHVVR skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije spremlja širjenje škodljivca s posebnimi feromonskimi pastmi. Te so nameščene na območju Ljubljane, Lukovice, Domžal, Kamnika, Iga, Brezovice in drugih občin.
Mag. Polona Bitenc Pavliha je pojasnila, da so letos na okuženih območjih postavili več kot 130 pasti, s katerimi bodo do konca septembra tedensko spremljali številčnost populacije.
Poleg množičnega ulova izvajajo tudi ročno odstranjevanje hroščev, biotično zatiranje ličink ter mehansko obdelavo tal.
Poziv prebivalcem
Dr. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije opozarja, da je japonski hrošč sicer na pogled privlačen, vendar predstavlja veliko nevarnost. »Ker pri nas nima naravnih sovražnikov, se lahko zelo hitro razmnoži in povzroči veliko škodo na nadzemnih in podzemnih delih številnih rastlin.«
Na upravi zato prebivalce pozivajo, naj morebitne najdbe japonskega hrošča ali njegovih ličink čim prej fotografirajo in sporočijo UVHVVR. Hkrati opozarjajo, naj se nameščenih feromonskih pasti ne dotikajo in jih ne premikajo, saj bi to lahko otežilo spremljanje in zatiranje tega nevarnega škodljivca.



