Dr. Žiga Turk: »Ne gre za politično policijo, ampak za odpravo varovalk, da se nekaterih ne bi preiskovalo.«

Oddaje 07. 07. 2026, 11:59 Tanja Dominko

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil gost dr. Žiga Turk, ki je največ pozornosti namenil referendumu o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi. Zavračal je očitke, da novela uvaja politično policijo, in ocenil, da gre predvsem za odpravo zakonskih rešitev, ki so bile po njegovem sprejete v prejšnjem mandatu z namenom preprečevanja preiskav določenega političnega kroga.

Spomnil je, da so parlamentarne preiskovalne komisije tudi doslej pridobivale občutljive osebne podatke. »Mi imamo pričevanja Bojana Požarja in Aleša Hojsa, ki nista bila preiskovanca teh komisij, ampak sta bila samo priči. Pa so komisije pod vodstvom Svobode zahtevale in pridobile vse mogoče podatke iz njunih bančnih računov. Takrat Svobode to ni nič motilo.«

 Da se ne bi zgodilo, da bi bila lahko na enak način kot doslej preiskovana tudi njihova stran, so pod Svobodo v ta zakon vgradili kup varovalk.

Po njegovem mnenju je bila sprememba zakonodaje v času Golobove vlade politično motivirana. »Da se ne bi zgodilo, da bi bila lahko na enak način kot doslej preiskovana tudi njihova stran, so pod Svobodo v ta zakon vgradili kup varovalk.«

Turk je poudaril, da sam sicer ni zagovornik prenosa policijskih pristojnosti na parlamentarne komisije, vendar meni, da je razlog zanje nezaupanje v delovanje drugih institucij. »Jaz nisem navdušen nad tem, da se policijske pristojnosti prenašajo na parlamentarne komisije. Je pa to potrebna rešitev takrat, kadar ne moremo povsem zaupati, kaj organi pregona res delajo.« Zato po njegovem očitki o politični policiji niso utemeljeni. »Ne gre za nobeno politično policijo, gre za preiskovanje politikov, političnih funkcionarjev in dejanj, ki so z njimi povezana.«

Dogajanje v državnem zboru: »Levica je našla nekoga, ki jo disciplinira«

Komentiral je tudi zaplete ob glasovanju o dnevnem redu seje državnega zbora in spor med predsednikom državnega zbora ter poslanci Levice. Po njegovem mnenju gre predvsem za politični spopad med novo koalicijo in opozicijo. »Levica je zelo elokventna, zelo demagoška. Zdaj so pa našli nekoga, ki jih obvlada oziroma jih disciplinira.« Ob tem je dodal, da ga raven razprav v slovenskem parlamentu pogosto razočara. »Težko gledam prenose slovenskega parlamenta. Tako z vidika vsebine kot z vidika razprave nam do najboljših parlamentarnih demokracij še marsikaj manjka.«

Ob 35-letnici države: zadovoljni z osamosvojitvijo, manj z razvojem

Ob obeležitvi dneva državnosti je dr. Turk ocenil, da je bil govor predsednika vlade povezovalen, medtem ko je predsednici republike očital, da je velik del nagovora namenila političnim temam namesto praznovanju državnega jubileja. Po njegovem mnenju je Slovenija lahko ponosna na doseženo samostojnost, manj pa na razvoj po vstopu v Evropsko unijo. »Lahko smo veseli, da smo pred 35 leti dosegli zgodovinski uspeh. Ne moremo pa biti zadovoljni s tem, kako smo teh 35 let izkoristili za to, da bi postali normalna, svobodna, demokratična država, naklonjena tržnemu gospodarstvu.« Ob tem je opozoril tudi na vse večjo politično polarizacijo ter ocenil, da izključevanje dela političnega prostora vodi v nevarne razmere.

»Pročelja državnih ustanov ne smejo postati prostor političnih sporočil.«

Dotaknili smo se tudi predloga zakona, ki bi omejil izobešanje različnih simbolnih zastav na javnih stavbah. Dr. Turk meni, da državne ustanove predstavljajo vse državljane, zato ne bi smele postajati prostor političnih ali ideoloških sporočil. »Pročelja državnih ustanov ne bi smela biti namenjena propagandnim akcijam oziroma signaliziranju političnih stališč.« S tem se je odzval na dejstvo, da so na predsedniški palači doslej vselej v času Parade ponosa izobesili mavrično zastavo, v znak podpore Palestini pa tudi palestinsko zastavo.

Po njegovem mnenju imajo posamezni nosilci funkcij dovolj drugih načinov za izražanje svojih osebnih pogledov, medtem ko morajo državne institucije ostati simbol skupnosti vseh državljanov.

Referendum v Ljubljani: »Ljubljančanom prodajajo njihovo mesto nazaj«

Ob koncu pogovora smo se posvetili še lokalni politiki v Ljubljani in referendumu o parkirni politiki. Dr. Turk meni, da Mestna občina Ljubljana prebivalcem postopoma zaračunava uporabo površin, ki so jih nekoč uporabljali brezplačno. »Župan Ljubljančanom prodaja njihovo Ljubljano nazaj.«

Referendum razume predvsem kot simbolično priložnost za izražanje nezadovoljstva s sedanjo parkirno politiko. Po njegovem bi morala mestna oblast predvsem ustvarjati nova parkirna mesta in izboljševati prometno infrastrukturo, ne pa dodatno obremenjevati prebivalcev z novimi dajatvami. Ob tem je ocenil, da bo prihodnja županska tekma pomembna tudi z vidika vprašanja, ali bo Ljubljana dobila strokovno usmerjeno mestno upravo ali pa bodo prevladovale predvsem ideološke delitve.