Stara Ljubljana | (foto: STA)
Celovita prometna politika pred širitvijo plačljivega parkiranja, poudarja Tadej Glažar
Novice Alen Salihović
Pred nedeljskim referendumom o odloku Mestne občine Ljubljana, ki širi območja plačljivega parkiranja, se vrstijo razprave o tem, kako reševati prometne izzive v prestolnici. Profesor mag. Tadej Glažar meni, da širitev plačljivega parkiranja ne more biti prvi ukrep, dokler mesto prebivalcem in dnevnim migrantom ne zagotovi kakovostnih alternativ avtomobilu.
Najprej javni promet, šele nato omejitve
Po Glažarjevem mnenju bi morala Ljubljana pred uvajanjem dodatnih omejitev najprej bistveno izboljšati javni potniški promet.
"Preden uvedemo takšen sistem, moramo zagotoviti dostopen in učinkovit javni promet, ki bo ljudi spodbudil, da bodo avtomobile uporabljali manj," poudarja.
Ob tem opozarja, da številni prebivalci okolice Ljubljane nimajo druge možnosti kot vožnjo z avtomobilom. Zato bi bilo treba po njegovem okrepiti železniški in avtobusni promet ter urediti parkirišča Park and Ride že zunaj Ljubljane, denimo v Škofji Loki, Medvodah in drugih krajih ob železniških postajah.
Manjkajo pogostejše linije in nočni prevoz
Kot eno največjih pomanjkljivosti sedanjega sistema izpostavlja javni avtobusni promet.
Opozarja, da so se nekatere avtobusne povezave celo poslabšale, pri čemer kot primer navaja spremembe na linijah proti Univerzitetnemu kliničnemu centru, ki po njegovih besedah otežujejo dostop predvsem bolnikom in invalidom.
Po njegovem bi morala Ljubljana: povečati pogostost avtobusnih prihodov, uvesti nove avtobusne povezave, zagotoviti nočne linije za zaposlene v bolnišnicah, industriji in drugih dejavnostih z nočnim delom.
Nočni javni promet bi po njegovem prispeval tudi k večji prometni varnosti, saj bi ljudje po večernih druženjih lažje izbrali avtobus namesto avtomobila.
Potrebni so različni načini mobilnosti
Glažar pozdravlja uspeh sistema Bicikelj, vendar meni, da zgolj en način mobilnosti ne zadostuje.
Poleg izboljšanja avtobusnega in železniškega prometa zagovarja: širjenje mreže kolesarskih povezav, spodbujanje hoje z urejenimi in senčnimi pešpotmi, razvoj souporabe avtomobilov (car sharing), kjer bi po njegovem potrebovali več konkurence in ne monopolnega ponudnika.
Premalo dialoga z ljudmi
Posebej kritičen je do načina priprave prometnih ukrepov.
Po njegovih besedah pri pripravi prometne politike primanjkuje odprtega sodelovanja tako z Ljubljančani kot tudi s približno 150.000 dnevnimi migranti, ki se vsak dan vozijo v prestolnico na delo ali študij.
"Mesto bi se moralo veliko več pogovarjati z ljudmi in skupaj iskati rešitve," poudarja.
Zgled vidi v Franciji
Kot primer dobre prakse izpostavlja francoski Montpellier, kjer so po njegovih besedah z okoli 150 milijoni evrov v nekaj letih bistveno izboljšali javni promet.
Prepričan je, da bi lahko Ljubljana s podobnimi vlaganji posodobila prometni sistem, bolje izkoristila obstoječo železniško infrastrukturo ter izvedla številne manjše, a učinkovite ukrepe, ki bi izboljšali vsakodnevno mobilnost prebivalcev.
Poziv k udeležbi na referendumu
Ob koncu pogovora je Glažar prebivalce Ljubljane pozval, naj se referenduma udeležijo. Ob tem je spomnil tudi na možnost predčasnega glasovanja in poudaril, da je po njegovem mnenju treba prometne težave reševati celovito, ne zgolj s širitvijo plačljivega parkiranja.
