Barbara Sever z društva Tačke pomagačke in strokovna sodelavka društva Maja Vidačič | (foto: Maja Morela Čuk)
Kako pomagati otroku, ki se boji psov?
Sobotna iskrica Maja Morela Čuk
Pes je lahko človekov najboljši prijatelj, a za marsikaterega otroka je tudi razlog za strah. Kaj storiti, ko otrok ob srečanju s psom otrpne? Kako ga naučiti varnega pristopa? In kako prepoznati, kaj nam pes sporoča s svojo telesno govorico? V Sobotni iskrici smo gostili vodnico terapevtskega psa iz društva Tačke pomagačke Barbaro Sever ter Majo Vidačič, strokovno sodelavko društva in soavtorico priročnika Od strahu do prijateljstva.
V društvu Tačke pomagačke prostovoljci skupaj s svojimi psi obiskujejo vrtce, šole, bolnišnice, rehabilitacijske centre, knjižnice in domove za starejše. Njihovi štirinožni prijatelji s svojo prijaznostjo prinašajo veselje, spodbujajo učenje in pomagajo ljudem v različnih življenjskih obdobjih.
Vsak kuža ne more postati terapevtsi pes
Poleg prijaznega značaja mora biti radoveden, umirjen, zaupljiv in pripravljen na različne situacije. Od vožnje z dvigalom do srečanja z invalidskim vozičkom ali večjo skupino otrok. Po uspešnem testiranju psa in vodnika sledi še približno leto dni pripravništva pod mentorstvom izkušenega para.
Barbara nam je v oddaji pripovedovala o svoji psički Tori, avstralski ovčarki, ki je več let razveseljevala predvsem otroke. Posebej lepo izkušnjo ima iz knjižnice, kjer otroci berejo prav njej. Ker Tora ne popravlja, ne ocenjuje in ne prekinja, otroci berejo veliko bolj sproščeno in samozavestno.
Zakaj se otroci bojijo psov?
Kot pojasnjuje Maja Vidačič, je strah popolnoma normalno čustvo. Pri mlajših otrocih je strah pred živalmi celo pričakovan. Vzrokov je lahko več. Ootrok ima slabo izkušnjo s psom (pes je zalajal, skočil nanj ali zarenčal), strah je prevzel od staršev ali drugih odraslih, ali pa se psa boji brez povsem jasnega razloga. Težava nastane šele takrat, ko strah otroka začne omejevati pri vsakdanjem življenju, na primer če zaradi njega noče na igrišče, v šolo ali na sprehod.
Kako pravilno pristopimo k neznanemu psu?
Veliko neprijetnih situacij lahko preprečimo že z nekaj preprostimi pravili. Barbara Sever svetuje naj vedno najprej vprašamo lastnika, ali lahko psa pobožamo. K psu ne pristopamo naravnost, ampak nekoliko od strani, nadenj se ne sklanjamo in ga ne objemamo. Pustimo, da se pes sam odloči, ali želi priti do nas. Če pes pride, ga božamo po hrbtu oziroma od tilnika nazaj, ne pa po glavi ali čez gobček.
Če se nam približa neznan pes
Ostanemo mirni. Postanemo drevo, kar pomeni, da damo roke ob telo, ne kričimo in ne krilimo z rokami, ne bežimo. Če bi pes skočil na človeka, v poštev pride še položaj »želvice«, pri katerem pokleknemo, glavo sklonimo proti tlom in si z rokami zaščitimo tilnik.
Poslušajte še, katere mite o psih smo razbili v v Sobotni iskrici.
