Lampedusa | (foto: Pixabay)
Lampedusa - otok upanja za mnoge
Novice Marjana Debevec
Papež Leon XIV. bo jutri dopoldne obiskal Lampeduso. Najprej bo na grobove migrantov položil cvetje ter se nato ustavil pri spomeniku Vrata Evrope, posvečenem spominu na begunce, ki so med prečkanjem Sredozemskega morja izgubili življenje. Na pomolu Favalóro bo blagoslovil ploščo, s katero bodo pomol poimenovali po papežu Frančišku ter se ob tem srečal z nekaterimi migranti. Osrednji dogodek bo sveta maša.
Lampedusa je že več kot dve desetletji glavna vstopna točka za migrante, ki iz Tunizije in Libije po osrednji sredozemski poti prihajajo v Evropo. Število prihodov se iz leta v leto precej spreminja, odvisno od razmer v državah izvora, vremena in politike Italije ter Evropske unije.
V prvih letih migracijske krize je Lampedusa večinoma predstavljala kraj prve pomoči. V zadnjih letih pa se je sistem precej spremenil. V sprejemnem centru so bolj organizirani, veliko hitreje jih premestijo na celino, vlada pa tudi strožji nadzor.
Odkar je italijansko vlado prevzela Giorgia Meloni je namreč Italija okrepila boj proti tihotapcem ljudi, sklenila sporazume s Tunizijo in Libijo za omejevanje odhodov ter uvedla strožje postopke za obravnavo prosilcev za azil.
Poleg državnih služb pa imajo pomembno vlogo prostovoljci, kot so Rdeči križ, Karitas ter redovne skupnosti. Prav slednji ohranjajo človeško noto in migrantom, med katerimi so tudi mnogi ženske in otroci, dajejo občutek doma in osnovne informacije.
Med njimi je medredovna skupnost redovnic, ustanovljena na pobudo papeža Frančiška, ki spremlja preživele, moli za umrle ter nudi psihološko in duhovno oporo.
Danes to poslanstvo opravljajo tri sestre iz različnih redovnih skupnosti, ki se ob vsakem klicu, ne glede na uro, nemudoma odpravijo na pomol. Tam se igrajo z otroki, ki so pravkar stopili z reševalnih čolnov, objemajo ljudi ter jim ponudijo skodelico čaja ali osvežilno pijačo. Molijo tudi pred mrtvašnico in sodelujejo pri pogrebnih obredih.
Za vatikanske medije so povedale, da je posebej težko videti številne krste umrlih in njihove sorodnike, ki so močno pretreseni. Pa vendar morajo oditi naprej.
»Zame je še težje, če je sploh še lahko težje, ko ljudje umrejo v morju, vendar njihovih teles nikoli ne najdejo. Njihova skupina pa odide naprej. Tista mama, tisti oče, tista sestra ali brat odidejo z mislijo, da je v tem morju, nekdo od njegovih,« je povedala ena od sester.
Na koncu pa se redovnice vedno znova vrnejo tja, kjer se vse začne – v svojo kapelo, pred tabernakelj in križ, izdelan iz lesa migrantskih čolnov.
Prvo potovanje papeža Frančiška prav na Lampeduso
Papež Frančišek je Lampeduso obiskal 8. julija 2013, manj kot štiri mesece po izvolitvi za papeža. To je bilo njegovo prvo apostolsko potovanje zunaj Rima, kar je že samo po sebi pokazalo, kako pomembno mesto je vprašanju migrantov namenil na začetku svojega pontifikata.
Obisk je bil preprost, a zelo simboličen: z ribiško ladjo je odplul na morje in v spomin na umrle migrante vrgel venec cvetja; srečal se je z migranti, ribiči in prebivalci otoka.
Daroval pa je tudi je sveto mašo na športnem igrišču Arena, kjer je oltar predstavljal čoln, izdelan iz ribiškega plovila, liturgični predmeti pa so bili narejeni iz lesa migrantskih čolnov.
V pridigi je izrekel besede, ki so zaznamovale njegov pontifikat. Obsodil je »globalizacijo brezbrižnosti« in vprašal: »Kdo je jokal za temi ljudmi, ki so umrli na morju?« Poudaril je, da se človeštvo ne sme navaditi na tragedije migrantov in beguncev ter da moramo v vsakem človeku prepoznati brata ali sestro.
Prav ta obisk je postal ena od najbolj prepoznavnih podob njegovega pontifikata.
