Ob hormonskem neravnovesju, ko sebe ne spoznamo, je tudi narava lahko zelo pomirjujoča. | (foto: PixaBay)
Duševno zdravje v EU
Evropska Unija Marta Jerebič Katoliška cerkev
Komisija za etiko, ki deluje v sklopu združenja škofovskih konferenc Evropske unije in ji predseduje škof Anton Jamnik, je objavila dokument o duševnem zdravju v EU. Nastajal je več kot leto dni, pri njem pa so sodelovali strokovnjaki iz vseh držav EU, pravniki, zdravniki, moralni teologi, novinarji in drugi. Evropskim odločevalcem želijo ponuditi etične usmeritve in konkretna priporočila za ukrepanje. Dokument med drugim obravnava osamljenost, digitalizacijo, posebne izzive žensk, migracije, ekološko krizo, nadomestno materinstvo in paliativno oskrbo.
Povzetek dokumenta
Dokument izhaja iz ugotovitve, da se Evropa sooča z večplastno krizo duševnega zdravja: naraščajo depresija, tesnoba, travme, socialna izolacija, posledice digitalizacije, migracij, negotovih delovnih razmer in staranja prebivalstva. Besedilo zato zagovarja celosten pristop, ki duševnega zdravja ne razume samo kot klinično vprašanje, ampak tudi kot vprašanje dostojanstva, odnosov, pripadnosti in smisla.
V prvem delu poudari, da mora EU duševno zdravje obravnavati bolj usklajeno in medresorsko. Potrebni so preventiva, zgodnje prepoznavanje težav, boljša dostopnost do pomoči, zmanjševanje stigme ter primerljivejši podatki med državami članicami.
Pomemben poudarek je na osamljenosti, ki jo dokument opredeli kot enega najresnejših sodobnih izzivov za duševno zdravje. Kot ključen odgovor izpostavlja krepitev družine, medgeneracijskih vezi, lokalnih skupnosti, župnijskih mrež in drugih oblik spremljanja ljudi v stiski.
Pri digitalizaciji dokument opozarja na dvojno naravo tehnologije. Digitalna orodja lahko izboljšajo dostop do pomoči, vendar ne smejo nadomestiti osebnega odnosa, terapevtskega stika in človeške bližine. Posebej poudarja potrebo po varstvu zasebnosti, zaščiti ranljivih skupin ter zakonodajnih varovalkah glede vpliva digitalnega okolja na duševno zdravje.
V poglavju o ženskah izpostavlja večjo izpostavljenost duševnim stiskam zaradi neenakosti na trgu dela, nižjih dohodkov, negotovih zaposlitev, neplačanega skrbstvenega dela ter nasilja. Dokument poziva k bolj celostnim politikam, ki bi povezovale telesno varnost, psihološko dobrobit in socialno vključenost žensk.
Obsežen del je posvečen migracijam, prosilcem za azil in beguncem. Dokument opozarja, da duševnega zdravja migrantov ni mogoče razumeti samo medicinsko, ampak v povezavi s pravnim statusom, stanovanjem, družinsko enotnostjo, dostopom do izobraževanja, dela in jezika. Posebej ranljivi so otroci in mladostniki. Zato predlaga zgodnje prepoznavanje ranljivosti, uporabo kulturnih mediatorjev in tolmačev ter močnejše vključevanje duševnega zdravja v azilne in integracijske politike.
V poglavju o zaščiti življenja dokument poveže duševno zdravje z ekološko krizo, nadomestnim materinstvom in paliativno oskrbo. Pri ekološki krizi opozarja na pojave, kot so eko-tesnoba, občutki nemoči in izguba doma ali skupnosti. Pri nadomestnem materinstvu izraža resne etične pomisleke glede možnih psiholoških tveganj za ženske in otroke. Pri paliativni oskrbi pa zagovarja spremljanje človeka do naravne smrti, z vključevanjem psihološke in duhovne podpore ter ustvarjanjem prostora, kjer bolnik ni prepuščen osamljenosti, obupu ali občutku nesmisla.
Sklep dokumenta je, da mora evropska politika duševnega zdravja postaviti v središče človekovo dostojanstvo, odnose, skupnost, solidarnost in celostno skrb za življenje.
