Papež Leon XIV. | (foto: Vatican Media)
Papež Leon XIV. tik pred škofovskimi posvečenji znova pozval Bratovščino svetega Pija X. k vrnitvi v polno edinost
Novice Uredništvo Radia Ognjišče
Le dan pred napovedanimi škofovskimi posvečenji brez papeškega mandata je papež Leon XIV. vodstvu Bratovščine svetega Pija X. poslal osebno pismo, v katerem jih z očetovsko skrbjo poziva, naj odstopijo od svoje namere. Posvečenja, napovedana za 1. julij v Écônu v Švici, bi po presoji Svetega sedeža pomenila novo shizmatično dejanje in bi lahko vodila v izobčenje sodelujočih škofov.
Očetovski poziv: »Prosim vas, vrnite se.«
Pismo, napisano v francoščini in datirano na praznik svetih apostolov Petra in Pavla, je papež naslovil na vrhovnega predstojnika bratovščine, p. Davida Pagliaranija. Na začetku priznava, da Cerkev ceni predanost bogoslužju, skrb za duhovniške poklice, apostolsko gorečnost in željo po zvestobi izročilu, ki zaznamujejo številne člane bratovščine. Prav zaradi tega, poudarja papež, so njegovi predhodniki vedno iskali poti dialoga in sprave.
Kljub temu pa jih z ganljivimi besedami prosi: »Prosim vas iz vsega srca: vrnite se.«
Skrb za vernike
Osrednji razlog papeževega poziva ni predvsem pravno vprašanje, ampak duhovna skrb za vernike.
Leon XIV. opozarja, da bi novo škofovsko posvečenje brez papeškega dovoljenja povzročilo, da bi verniki, povezani z bratovščino, ostali prikrajšani za zakonito prejemanje zakramentov. V nekaterih primerih, predvsem pri spovedi in zakonu, bi bili ti lahko celo neveljavni. »Cerkev ostaja odprta za pot dialoga in medsebojnega razumevanja, ki jo lahko omogoči in obrodi Sveti Duh,« piše papež.
»Raztrgati Kristusovo oblačilo je hud greh.«
V zaključku pisma papež opozori na težo razkola v Cerkvi. »Raztrgati brezšivno Kristusovo oblačilo je greh izjemne teže,« zapiše ter prosi Boga, naj razsvetli vest članov bratovščine in omehča njihova srca.
Svoje prošnje izroča tudi Brezmadežnemu Srcu Marije, Matere dobrega sveta.
Spomin na leto 1988
Napovedana posvečenja močno spominjajo na dogodke iz leta 1988, ko je ustanovitelj bratovščine, nadškof Marcel Lefebvre, kljub izrecni prepovedi svetega papeža Janeza Pavla II. posvetil štiri škofe brez papeškega mandata.
Vatikan je že isti dan razglasil samodejno izobčenje Lefebvra in novo posvečenih škofov. Izobčenje je papež Benedikt XVI. leta 2009 odpravil kot znamenje želje po spravi, vendar bratovščina nikoli ni dosegla polnega cerkvenega občestva.
Tokrat naj bi škofovski posvečenji vodila dva še živeča škofa iz leta 1988 – Bernard Fellay in Alfonso de Galarreta.



