Valentina Reberšak | (foto: Rok Mihevc)
Pesem Valentine Reberšak je nastala iz obupa in upa
Festival Ritem srca Rok Mihevc
Valentina Reberšak na oder festivala Ritem srca prihaja kot glasbenica, ki je svojo pot gradila skozi raznolike projekte, od muzikala Veronika Deseniška do jazzovskih vod. Njen nastop je tudi rezultat osebnega zorenja.
Od iluzije popolnosti do avtentičnosti
Valentina odkrito priznava, da se je morala dolgo boriti s predstavo, da je ustvarjanje pridržano le za visoko šolane glasbenike. »Glasbeni predsodek, ki ga želim opustiti, je prepričanje, da lahko ustvarjajo le šolani glasbeniki oziroma da moraš biti popoln, da lahko ustvarjaš. Spoznala sem, da je glasba za vsakogar. Kar zadeva vero, sem morala opustiti predstave o Bogu, ki sem jih imela kot otrok glede na okolje, v katerem sem odraščala. Zdaj konstantno iščem resnico,« je povedala v pogovoru z Blažem Lesnikom. In to njeno spoznanje je bilo nujno, saj je bila njena prejšnja predstava o glasbeni odličnosti zgolj iluzija, ki jo je omejevala pri izražanju.
Pesem iz obupa in upa
V svoji skladbi »Vsako jutro, vsak večer« raziskuje, išče odgovore in pokaže ranljivost. Iskreno spregovori o trenutkih negotovosti. Je bilo to osebno stisko težko preliti v besedilo za festivalski oder? »Nastalo je spontano. Pesmi nisem načrtovala. Zgodila se je po specifičnem trenutku, ko sem bila v skupini ljudi, ki so svojo vero goreče živeli. Nastala je iz obupa in upa, ni imela namena postati festivalska pesem, a veseli me, da se je tako izšlo.«
Valentina še poudarja, da je njena največja zmaga opuščanje otroških predstav o veri, da bi lahko danes iskreno iskala resnico. Od festivala pričakuje predvsem »toplo izkušnjo« in pretok energije, ki ga ne želi analizirati, temveč le občutiti.
