Plaža | (foto: ARO)
Presenetila me je dobra volja naših počitnikarjev na avtobusu
Radijske počitnice Maja Morela Čuk
Drugi dan naših počitnic se je po burni noči na morju zame in verjamem še za marsikoga izmed počitnikarjev začel na rahlo majavih tleh. Nekateri sploh niso vedeli za veter, valove in premikanje ladje, ki se je s približno dva tisoč potniki pozibavala nekje med drugo uro ponoči in do pete, saj so nemoteno spali. Drugi so bili pokonci in niso spali, tretji pa smo jo odnesli milo rečeno ne najbolje, saj nas je premagala slabost. Kljub temu smo nekaj pred deseto vsi varni zagledali obalo Barcelone in počakali na izkrcanje.
Presenetila me je dobra volja naših počitnikarjev na avtobusu, ko smo se pogovarjali, kako smo spali, je vsak podelil svojo izkušnjo, ampak nihče se ni pritoževal. Lahko bi se upravičeno, saj nas je čakalo še 600 km iz točke pristanka do točke, ko smo zagledali hotel v Murcii. Vožnja, vožnja in še enkrat vožnja je zaznamovala naš drugi dan. Mene je enkrat pestil križ, drugič otekle noge, tretjič tiščanje v trebuhu, od naših počitnikarjev pa ne bu ne mu od bolečin, otrdelih nog, mravljincev, zakrčenih vratov pa verjamem, da so jih pestili. Pa si rečem, kakšen zgled potrpežljivosti in polaganja križev v božje naročje.
Pot smo na našem avtobusu številka 4 krajšali s prepevanjem, molitvijo, recitali otroških pesmic, za to je poskrbel kar moj sin, mislim da bi sama z Jakobom težko pripravila tako točko, ki bi požela tolikšen aplavz. So si pa le-tega prislužili tudi tisti, ki so pogumno pristopili v prvo vrsto in se po mikrofonu predstavili, nam zaupali, zakaj se z radiem radi odpravljajo na pot, nekateri so se letos opogumili prvič in se niso mogli navdušiti nad krasno organizacijo Radia Ognjišče in Agencije Sonček.
Poleg zapisanega mi bodo v spominu ostala tudi pripovedovanja naše vodičke Kaje, ki nam je ob prihodu na kopno razložila nekaj zgodovine Katalonije, katere glavno mesto je ravno kraj našega pristanka - Barcelona. Na slovenskih tleh se učimo, da je literatura tista, ki je pomagala oblikovati narodno zavest, tukaj pa je za to zaslužen šport, nogomet. Vsi navdušenci Barce vedo, da se njihov moto glasi: Več kot le klub, ravno zaradi pomembnosti tvorjenja te zavesti. Pot nas je vodila tudi mimo mesta Tarragona, kjer je nekaj let po Kristusovi smrti pristal in pridigal sam sv. Pavel. Po njegovem obisku je krščanstvo na tem mestu zaživelo, o čemer pričajo tudi zgodovinski spisi o prvem škofu tega mesta, ki so ga kot mučenca usmrtili z zažiganjem pri živem telesu v enem izmed tamkajšnjih amfiteatrov.
Oh, blažen pogled v naših očeh, ko smo zapeljali na hotelsko dvorišče, se po dveh dneh vožnje in potovanja odpravili v sobe, malo poležali in se lačni odpravili v jedilnico, kjer je večerja teknila kot že dolgo ne. Hvaležna tudi za vse potovalne preizkušnje, ki bodo nekoč dobre zgodbe za vnuke, se odpravljam spat.
