Superman | (foto: Pixabay)
Dr. Marko Grobelnik: Z umetno inteligenco se počutimo kot superman
Slovenija Marta Jerebič
Prva okrožnica papeža Leona XIV., ki govori o umetni inteligenci (UI), je pritegnila veliko pozornosti. Med drugim mediji izpostavljajo uravnotežen pristop: dokument ni proti tehnologiji, ampak poudarja odgovornost. Tudi nekateri razvijalci umetne inteligence so dejali, da se strinjajo z opozorili. Raziskovalec na tem področju na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Marko Grobelnik, meni, da je dokument prišel ob pravem času, da je zelo realističen, predvsem pa vsebuje celovitost razmišljanja.
Celovitost dokumenta
Trenutno obstajajo trije ali štirje mednarodni dokumenti s področja umetne inteligence, ki so na nivoju priporočil, in samo ena regulacija umetne inteligence, evropski AI Act, pri čemer gre bolj za pravniške dokumente. »Skorajda nobenega dokumenta pa ni takega, ki bi bil res celovit, ki bi izhajal iz nekih filozofskih, etičnih načel. Ta papeževa okrožnica je, za moje pojme in glede na to, da poznam tudi vse ostale dokumente, morda ta trenutek najbolj celovit dokument,« pravi dr. Grobelnik. Dokument ne nasprotuje umetni inteligenci, ampak priporoča, da kot človeštvo premislimo, kam vse skupaj drvi in kaj hočemo z njo.
Geopolitična tekma in tekma za tržne deleže
Kot je pojasnil dr. Grobelnik trenutno umetno inteligenco napajata dve tekmi. Geopolitična tekma se bije med Kitajsko in ZDA. »V njej vlada načelo: kdor bo imel boljšo umetno inteligenco, bo bolj vpliven in močnejši v svetu. To se seveda prevede tudi na vojaške tehnologije in tako naprej.«
Druga tekma na nižjem nivoju je tekma za tržne deleže med glavnimi podjetji, ki ustvarjajo umetno inteligenco. Teh je približno pet na ameriški strani in pet na kitajski strani, ki so se po besedah dr. Grobelnika že začela spraševati, ali je pametno ta močna orodja umetne inteligence dati v splošno javnost, saj bo to imelo posledice. Podjetje Anthropic, ki je sodelovalo na novinarski konferenci v Vatikanu, je prvo tako podjetje, ki svoj novi produkt ni dalo v javnost, ker so ocenili, da gre za premočno orodje.
Supermoči
Dr. Grobelnik je povedal, da se raziskovalci s področja umetne inteligence pogosto srečujejo z raznimi pritiski. »Ta orodja so danes taka, da imamo pravzaprav nekakšne supermoči, tudi glede na to, kaj smo imeli pred dvema ali tremi leti. Praktično se vsak od nas počuti skorajda kot nekakšen superman. V kratkem času lahko naredimo stvari, ki so bile še pred tremi leti nepredstavljive. Zato se moramo odločati, ali bomo šli v neko smer ali v neko drugo smer. Ta trenutek je polje možnih priložnosti, možnih idej zelo veliko. V mojem krogu tukaj na inštitutu Jožef Stefan, v slovenskem akademskem okolju, pa tudi v širšem mednarodnem okolju, kjer se gibam, ne vstopajo v problematičen tip aplikacij umetne inteligence. To pa ne pomeni, da drugi krogi, podjetja, države ne vlagajo v to. Vojne, ki trenutno potekajo, na primer v Ukrajini, Iranu in drugje po svetu, se praktično ne ustavljajo pri uporabi te tehnologije za izboljšanje rezultata v vojni. Tega se zavedamo. Akademski ljudje smo tipično nekako bolj pazljivi pri teh zadevah. Podjetja, ki se borijo za preživetje ali pozicijo na trgu, ali pa države, ki se borijo za neko prevlado in uspeh v vojni, pa se tipično ne ustavljajo.«
Vojna bo čez leto ali dve skorajda vojna med roboti
Papeža posebej skrbi uporaba umetne inteligence v vojaške namene, zlasti za smrtonosno avtonomno orožje. Dr. Grobelnik poudarja, da se že zdaj v te namene uporablja več, kot si lahko mislimo. Delež človeškega odločanja pri načrtovanju, razumevanju stanja na bojišču itd. se iz meseca v mesec zmanjšuje: »Polne avtonomne vojne še ni. Gremo pa zelo hitro proti temu. Če se bomo pogovarjali čez leto ali dve, bomo pa zelo blizu tega, da bo vojna skoraj vojna med roboti.«
Izguba delovnih mest
Papeža skrbi tudi področje dela in izgube delovnih mest. »Trenutno bi rekel, da smo nekje na prehodu, ni še opaziti velike izgube delovnih mest, se pa to lahko zgodi čez leto ali dve precej hitro. Takrat, ko se bo to začelo dogajati, se bo hitro začelo dogajati.« To velja za vse tipe zaposlitev, opozarja dr. Grobelnik, ki je v pogovoru izpostavil tudi delo umetnikov in filmsko industrijo.
Bo pri zvočnih in video posnetkih še mogoče ugotoviti, ali so pristni?
Dr. Grobelnika smo povprašali tudi po nedavno zelo aktualni temi, možnosti ustvarjanja posnetkov prisluhov z umetno inteligenco. »Za pisano besedilo danes že ne moramo več povedati, ali je bilo napisano z umetno inteligenco ali ga je človek napisal. Praktično se ne da. Obstajajo neki sistemi, ki se skušajo odločati okoli tega, ampak dejansko je to pri pisanem besedilu skoraj izgubljena bitka. Pri govorjenem besedilu in pri videih se trenutno še da povedati, je pa res, da bo to kmalu precej težje.«
Celotnemu pogovoru z dr. Markom Grobelnikom lahko prisluhnete na tej povezavi.
