Prehranske smernice | (foto: Fotografija je generirana z uporabo umetne inteligence)
Prehranske smernice brez soglasja stroke
Slovenija Jakob Turk
Odhajajoča vlada je minuli petek objavila nacionalne prehranske smernice za leto 2025. Dokument, dolg 285 strani, je podpisan s strani ministrstev za kmetijstvo, okolje in zdravje. Po objavi je ministrstvo za zdravje javno sporočilo, da z objavo ni bilo seznanjeno in da smernice niso strokovno usklajene. Vprašanje, kdo je dokument sploh pooblastil za objavo, ostaja brez odgovora.
Objava brez vednosti ministrstva za zdravje
Svetovna zdravstvena organizacija, ki ji je bil dokument poslan v pregled, svojega končnega mnenja še ni posredovala. Kljub temu je vlada smernice objavila. Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da dokumenta v tej fazi ne morejo potrditi kot strokovno usklajenega nacionalnega dokumenta.
Problematičen ni le vsebinski vidik. Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Inštituta za nutricionistiko in Biotehniške fakultete opozarjajo, da so bili povabljeni k podajanju pripomb, a te večinoma niso bile upoštevane. Od pristojnih institucij zahtevajo pojasnila glede postopka in takojšnjo odpravo nepravilnosti.
Živinoreja predstavljena kot okoljski krivec
Vsebina smernic je med kmetijsko stroko sprožila dodatno zaskrbljenost. Dokument priporoča občutno zmanjšanje uživanja živil živalskega izvora in pri tem izpostavlja živinorejo kot enega večjih onesnaževalcev okolja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije temu nasprotuje. Predsednik zbornice dr. Jože Podgoršek opozarja, da kmetijstvo v celoti ustvari okoli enajst odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj prispevata skoraj šestdeset odstotkov.
Nordijski model ne ustreza slovenskim razmeram
Smernice so nastale po vzoru nordijskih, danskih in nemških priporočil. A Slovenija ni Skandinavija. Geografske in podnebne razmere, tradicija planšarstva, paše in malih kmetij ter lokalna pridelava so stvarnosti, ki jih smernice ne upoštevajo dovolj.
Hkrati velja opozoriti na paradoks prehranske samooskrbe: Slovenija je pri jajcih še vedno skoraj 87-odstotno, pri mesu pa 79-odstotno samooskrbna. Pri zelenjavi dosegamo le 37 odstotkov, pri sadju 27 odstotkov. Če javna priporočila potisnejo povpraševanje od domačih živalskih proizvodov k rastlinskim, to ne pomeni samodejno bolj lokalne prehrane — pogosto ravno nasprotno.
Posledice za slovensko podeželje
Smernice so za zdaj priporočilne narave, a vplivajo na javno prehrano v šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za starejše. Če bi se priporočila dosledno prenesla v javne zavode, bi to neposredno vplivalo na povpraševanje po domačih živilih živalskega izvora in s tem na preživetje številnih slovenskih kmetij.
Otroci niso podnebni ukrep
Posebej občutljivo je vprašanje otroške prehrane. Otrok raste in za razvoj možganov, kosti, krvi in hormonskega sistema potrebuje hranilno gosto hrano — ne jedilnika, ki je oblikovan primarno po okoljskih merilih. Pediatrična stroka opozarja, da so pri strogo rastlinsko usmerjeni prehrani brez skrbnega načrtovanja in dopolnil tveganja za razvoj resna.
Vprašanje, ali so javne smernice dovolj jasne glede teh tveganj, ostaja odprto.
