Kaj pomeni odhod Schmidta za prihodnost Bosne in Hercegovine?

Svet 12. 05. 2026, 14:18 Andrej Šinko

Christian Schmidt se poslavlja s položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini. V Banjaluki njegovo odločitev vidijo kot zmago Republike Srbske, v Sarajevu v odzivih ostajajo zadržani, analitiki in mediji pa pri njegovem odhodu omenjajo zlasti pritiske Združenih držav Amerike.

V Republiki Srbski že dlje časa zagovarjajo zaprtje urada visokega predstavnika, Schmidta pa nikoli niso sprejeli kot legitimnega predstavnika, ker zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni dobil formalne potrditve Varnostnega sveta Združenih narodov. Zato njegovo odločitev, da zapusti položaj vidijo kot zmago. Republika Srbska naj bi celo sprožila kazenski postopek za ugotavljanje materialne škode, nastale zaradi njegovega delovanja.

Politični analitik dr. Faris Kočan je v zvezi z razlogi za to jasen. »Schmidt je bil ključen človek za obsodbo Milorada Dodika. Vse skupaj se je začelo z zakonom o nepremičninah in kmetijskih zemljiščih, končalo pa v obsodbi Dodika in izgradnji državnega sodišča Bosne in Hercegovine na tem primeru. V tem kontekstu lahko Dodik slavi, notranji javnosti pa na nek način sporoča, da je zaslužen, da se mora Schmidt posloviti. Republika Srbska je namreč namenila približno 27 milijonov evrov za lobiranje, predvsem zaradi sankcij, delno pa tudi povezano s tem, tako da gre za pomembno zmago.« 

Schmidt: BiH je dosegla določen napredek, veliko dela jo še čaka

Schmidt, ki položaj zapušča po skoraj petih letih, poudarja, da delo urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti ostaja ključno za stabilnost države in njen napredek na poti proti evroatlantskim integracijam. Pojasnil je, da je bil narejen določen napredek, a da državo čaka še veliko dela, da bi uresničila svoje cilje na tej poti. Odhod Schmidta naj bi sicer zahtevale Združene države Amerike, glavni razlog pa naj bi bilo nezadovoljstvo s polletnim poročilom, v katerem naj bi po poročanju nekaterih medijev jasno opozoril na nevarnost razpada Bosne in Hercegovine ter razgradnjo države. ZDA naj bi si na položaju želele osebo, ki bi jo bilo lažje upravljati.

Kočan pri tem ocenjuje, da bi bilo dobro, da bi bil novi visoki predstavnik širše sprejemljiv. »Ključno pri izbiri novega visokega predstavnika bo to, ali bo ta visoki predstavnik imel posluh za uradno Banja Luko in posredno tudi za uradno Moskvo, to je pomembno predvsem za Republiko Srbsko, za Ameriko bo pa pomembno, da bo imel posluh za ekonomske projekte, ki jih Amerika skuša uveljaviti v Bosni in Hercegovini oziroma v širši jugovzhodni Evropi, predvsem na področju energetike. Ugiba se tudi, da če bo prišlo do imenovanja novega visokega predstavnika, bo ta pasivan do te mere, da bo domačim akterjem dopuščal dogovarjanje. Schmidt je bil radikalno drugačen od Inzka, ki je bil bolj v smeri pasivnega visokega predstavnika.«

Kot ena od možnosti se omenja tudi ukinitev instituta visokega predstavnika, saj da je bolj ali manj okostenel. Če bi vseeno junija prišlo do imenovanja, pa je po besedah dr. Kočana, pomembno tudi na kakšen način bo imenovan, ali prek Varnostnega sveta Združenih narodov, ali zgolj skozi Svet za implementacijo miru.