Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Spoznanje več 12. 05. 2026, 11:27 Alen Salihović

Slovenski politični prostor je po volitvah znova v obdobju negotovosti, iskanja partnerstev in zahtevnega sestavljanja nove vlade. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta aktualno politično dogajanje komentirala medijski ustvarjalec in ustanovitelj City Magazine Jan Macarol ter politolog prof. dr. Miro Haček.

Macarol: Volilna kampanja se še ni končala

Jan Macarol je ocenil, da so volitve močno zaznamovali zadnji dnevi kampanje, predvsem afera Black Cube in ostro soočenje političnih polov. Po njegovem mnenju rezultat ni bil veliko presenečenje, saj je bila Slovenija tik pred volitvami dodatno polarizirana.

Kot poražence volitev je izpostavil Logarjeve Demokrate, medtem ko je kot pomembno presenečenje označil uspeh Resnice. Trojček NSi, SLS in Fokus je po njegovem mnenju dosegel dober rezultat tudi zaradi sinergije treh različnih političnih nagovorov.

Macarol je opozoril, da se po volitvah retorika ni umirila. Nasprotno, meni, da politična kampanja na družbenih omrežjih še vedno traja. Izrazi, kot je »izdaja volivcev«, se mu zdijo pretirani, saj da so se karte po volitvah preprosto premešale.

Kritičen do medijev in gospodarskega okolja

Velik del pogovora je bil namenjen medijski svobodi. Macarol je bil kritičen do vloge javne RTV in nekaterih večjih medijev v kampanji. Prepričan je, da volivci potrebujejo čisto, preverjeno in nepopačeno informacijo, saj se na podlagi medijskih sporočil odločajo tudi na volitvah.

Dotaknil se je tudi gospodarstva in opozoril, da Slovenija po njegovem mnenju podjetnikom ne zagotavlja dovolj stabilnega davčnega in poslovnega okolja. Kot podjetnik opaža, da se nekatera podjetja, oddelki in centri odločanja selijo na Hrvaško, v Varšavo, Prago in drugam.

Po njegovih besedah Slovenija potrebuje stabilno gospodarsko okolje, saj je prav uspešno gospodarstvo pogoj za močno socialno državo.

Haček: Slovenski medijski prostor ni uravnotežen

V drugem delu oddaje se je pogovoru pridružil politolog dr. Miro Haček, ki je najprej komentiral stanje medijev. Po njegovih besedah slovenski medijski prostor že dolgo ni uravnotežen, v zadnjih štirih letih pa naj bi se razmere še poslabšale.

Posebej je izpostavil javno RTV, ki jo je označil za »posebno zgodbo«, ki bi jo bilo treba obravnavati ločeno. Po njegovem mnenju so tradicionalni tiskani in konvencionalni mediji v Sloveniji bolj naklonjeni levosredinskemu političnemu prostoru, ta naklonjenost pa se je v času Golobove vlade še okrepila.

Manjšinska vlada zahteva vsakodnevno usklajevanje

Haček je največ pozornosti namenil vprašanju nastajajoče manjšinske vlade. Poudaril je, da manjšinska vlada »po definiciji ni trdna«, saj je njen obstoj odvisen od poslancev in strank, ki niso njen formalni del.

Po njegovih besedah takšna vlada zahteva vsakodnevno sklepanje dogovorov z drugimi akterji v parlamentu. Zato od nje ne gre pričakovati velikih reformnih premikov.

»V takšni vladi je najbrž precej težko pričakovati, da bo sprejemala težke in zahtevne reforme. Bolj realno je pričakovati, da bo vodila tekoče zadeve krajše časovno obdobje, potem pa bodo možne predčasne volitve ali kakšna bistvena sprememba,« je ocenil Haček.

Ključni bosta Resnica in notranja trdnost novih strank

Na vprašanje, kdo bi lahko bil »špilferderber« pri delovanju nove vlade, je Haček odgovoril, da bo veliko odvisno od Resnice, pa tudi od notranje kohezivnosti novih parlamentarnih strank.

Po njegovem mnenju bo stabilnost odvisna predvsem od tega, koliko bosta poslanski skupini Demokratov in Resnice notranje konsolidirani ter odporni na različne pritiske, ponudbe in politična podkopavanja.

O očitkih o izdaji volivcev

Haček se je odzval tudi na očitke, da so nekatere stranke po volitvah izigrale svoje volivce. Po njegovem gre deloma za »tradicionalno žalostinko«, ki jo spremljamo po volitvah.

Pri Resnici po njegovih besedah ne vidi večje težave, saj je stranka obljubila, da ne bo vstopila ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba. Pravno formalno tega tudi ne počne, je dejal Haček, saj sodelovanje pri posameznih programskih točkah ni isto kot vstop v vlado.

Težji položaj pa vidi pri Demokratih. Ti so poudarjali, da ne želijo sodelovati v enobarvni vladi in da želijo biti most med političnima poloma. Toda po Hačkovi oceni je realna politična situacija takšna, da te možnosti praktično ni bilo več.

Haček o Jankoviću: Odločitev je bila pričakovana

V sklepnem delu pogovora je dr. Haček komentiral tudi napoved Zorana Jankovića, da bo znova kandidiral za ljubljanskega župana. Po njegovih besedah odločitev ni presenečenje, saj se približno 80 odstotkov županov praviloma odloči za ponovno kandidaturo.

Ob tem pa je opozoril, da je položaj ljubljanskega župana specifičen, saj so se v zadnjem obdobju nakopičile številne afere, povezane z očitki o korupciji, provizijah in spornem sprejemanju odločitev.

Kljub temu bo po njegovih besedah veliko odvisno od protikandidatov. Če dolgoletni župan nima močnega izzivalca, je njegova pot do ponovne izvolitve precej lažja.

Haček je posebej poudaril, da bo v Ljubljani ključno, koga bo kot alternativo postavila levica oziroma levosredinski prostor. Če bi tak kandidat uspel izsiliti drugi krog, pa statistika pri dolgoletnih županih kaže, da se lahko možnosti za spremembo oblasti močno povečajo.

Macarol: Ljubljana potrebuje resnega protikandidata

Tudi Macarol je ocenil, da je Janković dolgo veljal za politično zelo odpornega župana, a da so se v zadnjih letih težave in afere začele kopičiti. Priznal je, da se je Ljubljana v začetku njegovega županovanja spremenila na bolje, vendar meni, da mesto danes na nekaterih področjih šepa.

Po njegovem bi lahko prišlo do spremembe, če bi se pojavil pameten in povezovalen protikandidat, bodisi z leve bodisi z desne strani.

Slovenija potrebuje stabilnost in več politične zrelosti

V sklepu oddaje je Macarol poudaril, da bi si kot podjetnik želel vlado, ki bi podpirala podjetništvo, stabilno davčno okolje in razvoj. Prepričan je, da mora Slovenija sposobne ljudi zadržati doma, ne pa jih zaradi nestabilnosti in previsokih obremenitev potiskati v tujino.

Rdeča nit pogovora je bila tako ocena, da Slovenija po volitvah vstopa v politično občutljivo obdobje. Dr. Haček je opozoril, da manjšinska vlada ne more biti zelo trdna, Macarol pa, da država potrebuje predvsem stabilnost, odgovorno medijsko okolje in jasnejšo gospodarsko smer.