Hlapci Ivana Cankarja | (foto: STA)
Ob 150-letnici rojstva Ivana Cankarja poudarek njegovi ljubezni do slovenskega jezika in naroda
Novice Alen Salihović
Ob 150-letnici rojstva Ivan Cankar je Kulturni forum SDS opozoril na izjemen pomen enega največjih slovenskih književnikov, ki je s svojim literarnim opusom trajno zaznamoval slovensko kulturo in jo postavil ob bok evropskim književnim velikanom. Ob tem so poudarili, da je bilo Cankarjevo ustvarjanje globoko prežeto z ljubeznijo do slovenskega jezika, naroda in domovine.
»O domovina, ko te je Bog ustvaril …«
Spomnili so na njegove znamenite besede iz povesti Kurent, v kateri je zapisal: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama.« Dodal je tudi: »Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!«
Po navedbah Kulturnega foruma SDS te besede izražajo iskreno navezanost pisatelja na slovensko zemljo in narod ter njegovo globoko domovinsko zavest.
Odločna obramba slovenskega jezika
V sporočilu za javnost so posebej izpostavili Cankarjevo jasno zavzemanje za samostojnost slovenskega jezika in kulture. Ob tem so navedli njegove misli iz predavanja Slovenci in Jugoslovani, v katerem je zavračal ideje kulturnega in jezikovnega poenotenja južnoslovanskih narodov.
Poudarjal je, da so si narodi sicer povezani po krvi, vendar imajo zaradi stoletij ločenega razvoja samostojna kulturna življenja. Cankar je po njihovih navedbah ostro nasprotoval tudi povezovanju slovenskega jezika s političnimi vprašanji jugoslovanstva.
Mineva 150 let od rojstva največjega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja
Na današnji dan pred 150 leti se je na Vrhniki rodil pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, eden od štirih predstavnikov slovenske moderne Ivan Cankar. V njegovem rojstnem kraju in v Ljubljani so v spomin nanj pripravili več dogodkov.
V Cankarjevem domu v Ljubljani si bo mogoče ves dan brezplačno ogledati razstavo Čivki iz preteklosti. Pripravili so tudi dva vodena ogleda orgel v Gallusovi dvorani ter pogovorni večer o Cankarjevem delu z naslovom Cankar - Zapisano v družbo.
Na Rožnik, kjer je Cankar živel med letom 1910 in 1917, na kar spominja Cankarjeva spominska soba, danes vabi praznovanje z naslovom Cankarjeva družbena kritika.
V Cankarjevi spominski hiši na Vrhniki pa bo danes dan odprtih vrat. Pripravili so tudi brezplačno vodenje po poteh Cankarjeve mladosti na Vrhniki ter spominsko slovesnost. Današnje dogajanje na Vrhniki se bo končalo v tamkajšnjem Cankarjevem domu s premiero postperformansa Fuga za narod v režiji Bojana Jablanovca.
Cankar je v slovenski literarni zgodovini našel mesto kot največji slovenski pisatelj in dramatik, pisal pa je tudi pesmi in kritike ter se ukvarjal s politiko. Je tudi prvi poklicni slovenski pisatelj.
Prvo in edino pesniško zbirko Erotika je izdal leta 1899, z njo pa je v slovensko poezijo prinesel več čutnosti, osebne izpovedi in dekadentnega razpoloženja, kar je v katoliških krogih sprožilo buren odziv, ki se je končal s sežigom odkupljenih 700 knjižnih izvodov. V času kasnejšega večletnega bivanja na Dunaju se je nato posvetil prozi, predvsem črticam. Skupno je izdal devet zbirk črtic, ena najbolj znanih je zbirka Moje življenje. Poleg črtic je pisal še povesti, novele, romane in dramska dela.
Med obsežnejšimi deli so najbolj znani roman Martin Kačur, povest Hlapec Jernej in njegova pravica ter roman Na klancu. V dramskih delih je pogosto opozarjal na politične razmere tedanjega časa, kot na primer v satiričnih komedijah Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in Za narodov blagor ter politični satiri Hlapci.
Cankarjeva založba je obletnico obeležila s tremi knjižnimi novostmi: marca je izšla monografija Alojzije Zupan Sosič Uporno upanje v prihodnost, Ivan Cankar: Romanopisec in mislec, v tem mesecu pa so se mu poklonili z novo izdajo vseh njegovih romanov, zbranih v treh knjigah, in pesniško zbirko Erotika.
Kritika naroda kot izraz skrbi za prihodnost
Čeprav je bil Cankar v svojih delih pogosto kritičen do slovenskega naroda, v Kulturnem forumu SDS menijo, da je treba njegovo držo razumeti kot izraz globoke skrbi za duhovno in narodno prihodnost Slovencev.
Označili so ga za »slovenskega Sokrata«, ki je želel narod prebujati k odgovornosti, samorefleksiji in budnosti. Po njihovem mnenju njegove misli ostajajo aktualne tudi danes, ko vprašanja jezika, kulture in identitete znova stopajo v ospredje družbenih razprav.
»Narod si bo pisal sodbo sam«
Ob tem so spomnili tudi na znameniti stavek iz drame Hlapci: »Narod si bo pisal sodbo sam.« Po njihovih besedah so Slovenci to misel uresničili pred petintridesetimi leti z nastankom samostojne države.
V Kulturnem forumu SDS poudarjajo, da jubilej ne sme biti zgolj spomin na velikega pisatelja, ampak tudi priložnost za razmislek o odgovornosti do slovenskega jezika, kulture in državnosti.
Poziv k spoštljivemu obeleženju jubileja
Ob 150-letnici rojstva Ivana Cankarja so v Kulturnem forumu SDS pozvali, naj se mu samostojna država Slovenija pokloni z vsem spoštovanjem in hvaležnostjo. Prepričani so, da nacionalna prihodnost ter suverenost slovenskega jezika in kulture nista samoumevni, zato je treba dediščino velikih ustvarjalcev ohranjati in negovati tudi za prihodnje rodove.
