Vlada v čisto normalnih razmerah proračun pripeljala do roba

Slovenija 10. 05. 2026, 06:46 Jernej Dragar

Plačna reforma javnega sektorja, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba, vse močneje obremenjuje javne finance. Finančni minister Klemen Boštjančič sicer zatrjuje, da razmere niso katastrofalne, a hkrati od ministrstev zahteva pripravo varčevalnih ukrepov. Fiskalni svet opozarja na hitro rast državne porabe in vse večji primanjkljaj. Ekonomist Igor Masten pa opozarja, da je Slovenija v času gospodarske rasti skoraj povsem izgubila manevrski prostor za odzivanje na morebitne nove krize.

Na robu dovoljenega deficita

Da razmere trenutno še niso nujno katastrofalne se strinja tudi ekonomist Igor Masten, ki pravi da je stanje v slovenskih javnih financah kljub temu slabo. Kot pravi, Slovenija ostaja relativno stabilna predvsem zato, ker je njen javni dolg še vedno nižji od povprečja številnih držav Evropske unije in OECD. Ob tem pa opozarja, da je država v času ugodnih gospodarskih razmer skoraj povsem izčrpala fiskalni manevrski prostor.

»Dobra fiskalna politika v dobrih časih poskrbi za uravnotežen proračun ravno zaradi tega, da lahko potem fiskalni potencial uporablja v razmerah eksternih pritiskov. Tukaj pa pridemo do vprašanja, kaj je odhajajoča vlada naredila, da je v čisto normalnih časih pripeljala proračun na sam rob dovoljenega deficita. Kar pomeni, da je zaprla celoten manevrski prostor ukrepanja za naslovitev gospodarskih nestabilnosti in eksternih šokov.«

Minister zahteva pripravo varčevalnih ukrepov

Tudi finančni minister Klemen Boštjančič priznava, da so pritiski na državni proračun vse večji. Največje težave trenutno predstavljajo stroški dela in izdatki za zdravstvo, ki hitro rastejo predvsem po uveljavitvi plačne reforme v javnem sektorju. Boštjančič je dejal, da so nekateri predstojniki javnih zavodov »izgubili kompas«, saj so možnosti fleksibilnega nagrajevanja razumeli kot pravico in ne kot izjemo. Po njegovih besedah je do največjih odstopanj prišlo predvsem v zdravstvu in šolstvu. Zaradi vse večjih stroškov ministrstvo za finance od vseh resorjev zahteva pripravo varčevalnih ukrepov. Cilj je letos proračunski primanjkljaj znižati s 3,4 na 3 odstotke bruto domačega proizvoda, kar pomeni približno 300 milijonov evrov prihrankov. Toda tudi tu se kažejo napetosti znotraj koalicije. Boštjančič je namreč razkril, da se na poziv finančnega ministrstva ni odzvala skoraj polovica ministrstev. Doslej je predloge za zmanjšanje odhodkov poslalo deset ministrstev in en urad.

Bi lahko Evropska unija rahljala fiskalna pravila?

Na poslabševanje javnofinančne slike danes ponovno opozarja tudi Fiskalni svet. Ta izpostavlja, da je v prvih štirih mesecih leta primanjkljaj dosegel približno 420 milijonov evrov, rast odhodkov pa ostaja več kot 10 odstotna. Fiskalni svet med glavnimi razlogi izpostavlja prav višje stroške dela, večje socialne transferje ter rast investicij v zdravstvo, šolstvo in obrambno infrastrukturo. Ob tem se vse pogosteje pojavljajo tudi vprašanja, ali bi lahko Evropska unija zaradi gospodarskih in energetskih pritiskov v prihodnje rahljala fiskalna pravila. Masten opozarja, da bi takšne poteze lahko imele visoko ceno. »Tukaj imamo dva elementa. Eno je spoznanje da Evropska unija kot celota potrebuje razvojne investcije za zaostanek razkoraka produktivnosti za ZDA in Kitajsko in da imamo Francijo, ki enostavno ne obvladuje svoje proračunske situacije. Znašla se je v politični situaciji, ko imajo tako levi kot desni vizijo fiskalne politike, ki ni stabilno naravnana, ampak je usmerjena samo k prekomernemu trošenju.«